Njegovo slovo ob prelomu tisočletja je bilo velik šok za norveško športno javnost. Dæhlie je sicer načrtoval, da bo nastopil še na zimskih olimpijskih igrah leta 2002 v Salt Lake Cityju, a so mu načrte že zgodaj prekrižale težave s hrbtom. Avgusta 1999 je med treningom na rolerjih doživel hudo poškodbo hrbta, zaradi katere je moral izpustiti celotno sezono 1999/2000. Kljub operaciji in rehabilitaciji se ni mogel vrniti na najvišjo raven. Star je bil 33 let.

»Dolgo sem tehtal in premišljeval. Poškodba je opravila svoje,« je takrat povedal Bjørn Dæhlie in dodal, da to ni nič tragičnega. »Zdaj bom imel priložnost razmisliti o življenju zunaj profesionalnega športa.« Po koncu kariere je postal uspešen podjetnik, vlagal v nepremičnine in športna oblačila ter pomagal dobrodelnim organizacijam, vedno pa je poudarjal, kako ga je tek na smučeh oblikoval in vplival na njegov pristop do dela.

Kot mladinec nisem bil med najboljšimi, a sem bil vztrajen in potrpežljiv.

Kot otrok ni kazal izjemnega talenta. Rodil se je v Elverumu, pri sedmih letih pa se je družina preselila v Nannestad, kjer je odraščal ob gozdovih in kmetijskih zemljiščih. Družina je bila tesno povezana: oče, ravnatelj šole in navdušen smučar, je spodbujal disciplino in telesno dejavnost,........

© Dnevnik