»Ali ste za to, da se uveljavi zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o lokalnih volitvah, ki ga je državni zbor sprejel na seji dne 15. 6. 2026?« Tako bi se glasilo referendumsko vprašanje, če bodo pobudniki zbrali zahtevano število overjenih podpisov za razpis referenduma o spremembah zakona o lokalnih volitvah, ki je odvzel volilno pravico tujcem rezidentom iz tretjih držav. Danes so sicer v državni zbor prinesli 5.295 podpisov, medtem ko je za začetek postopkov v prvi fazi potrebnih 2.500 podpisov. Če je vložena zahteva ustrezna, mora predsednik DZ v sedmih dneh po vložitvi zahteve določiti datum za začetek 35-dnevnega roka, v katerem morajo pobudniki nato zbrati najmanj 40.000 podpisov. V luči referendumskih postopkov se seveda zastavlja vprašanje, ali bomo na naslednjih lokalnih volitvah, ki bodo potekale 15. novembra, volili po »starem« ali »novem« zakonu.

To je, ali bodo lahko na naslednjih volitvah vendarle glasovali tudi tujci rezidenti iz tretjih držav. Kratek odgovor je, da bomo občinske svetnike in župane vsaj še letos volili po »starem« zakonu. Zakaj? Ker do zaključka referendumskih postopkov »novi« zakon ne more biti razglašen in objavljen v uradnem listu. Novela zakona torej še ni začela veljati, zato bodo morala volilna opravila potekati v skladu s še veljavno verzijo zakona. Hkrati ne pride v poštev niti morebitno neuspešno zbiranje podpisov predlagateljev, saj bo začetek volilnih opravil padel v obdobje pred zaključkom zbiranja podpisov za referendum, ki se bo v skladu z zakonom o referendumu in o ljudski iniciativi začelo 1. septembra. Ko namreč rok za zbiranje podpisov za podporo zahtevi za razpis referenduma v celoti ali deloma pade v čas med 15.........

© Dnevnik