Iskanje prvega stanovanja je za mlade družine vedno predstavljalo preizkušnjo potrpežljivosti, vztrajnosti in domišljije. Zgodba Tončke Stanonik z naslovom »Piet meljonov« ali štalca, vredna vložene energije nam razkriva, kako je sredi osemdesetih let prejšnjega stoletja deloval sistem pridobivanja stanovanj in kaj vse je bilo potrebno, da si je lahko mlada ženska zagotovila dom za sebe in svojega otroka.

»Veliko sodelujem s knjižnico,« nam je povedala Tončka Stanonik in dodala, da jo je letošnja tema pravzaprav kar poklicala k pisanju. »Začela sem s kratkim opisovanjem zgodbe svojih staršev in tem, kako so si oni sami zgradili svojo hišo, nato pa sem sledila svoji zgodbi. Zdelo se mi je, da je zelo aktualno in premalo obravnavano, kako mlade družine prihajajo do stanovanja. Pogosto poslušamo o tem, kako so si ljudje hiše gradili na podeželju, malo pa o tem, kako je bilo pridobiti stanovanje v mestu. Mislim, da je bilo za marsikatero mlado družino tudi to zelo naporno,« pojasni.

Njeni spomini segajo v otroštvo, v leto okoli 1955, ko so njeni starši na ruševinah Pavlinove bajte v Novi vasi pri Žireh z dvema majhnima punčkama začeli graditi dom. Posnetek na fotografiji za hip ujame moške s krampi in lopatami, pripravljene za delo pri postavljanju nove hiše. Ko je prišel čas, da je Tončka Stanonik tudi sama morala poskrbeti za svoj dom, je bila situacija povsem drugačna. Bila je mlada mama, sama v mestu,........

© Dnevnik