Manjšinska desnosredinska vlada, ki jo podpirajo skrajno desni Švedski demokrati, je že lani napovedala zakonski predlog, s katerim bi najnižja starost za kazensko odgovornost v primeru najhujših kaznivih dejanj, kot so umori, bombni napadi in posilstva, znižali s 15 na 13 let.

Odločitev je sledila porastu organiziranega nasilnega kriminala v zadnjih letih, predvsem v zvezi z obračunavanjem in spopadi med rivalskimi tolpami. Te so vse pogosteje tudi prek spleta najemale mlajše od 15 let kot plačane morilce, da so izvajali bombne in strelske napade, saj so vedeli, da jim ne bo grozila zaporna kazen.

Predlog mora sicer potrditi še švedski parlament. Če bo sprejet, bo sprva veljal za obdobje petih let, spremembe pa bodo v veljavo stopile 1. julija.

"Družba in kriminal sta se temeljito spremenila. Mladi na splošno storijo manj kaznivih dejanj. Toda pri tistih, ki jih storijo, gre za ponavljajoča in veliko hujša kazniva dejanja," je dejal minister za pravosodje Gunnar Strommer.

V osmih zaporih bodo oblikovali posebne oddelke za otroke, trije se bodo odprli že s 1. julijem. Mladoletni zaporniki bodo deležni posebnega režima, ponoči bodo v celicah zaprti 11 ur namesto 14, kot velja za odrasle, imeli bodo tudi pouk, ločeno jedilnico, igrišče, telovadnico in ambulanto.

Večina od 126 strokovnih služb in organov, s katerimi se je vlada posvetovala, je bila do sprememb kritična ali jim je odločno nasprotovala, vključno s policijo in zaporniško službo, vendar vlada kljub temu vztraja pri svojih načrtih.

V društvu za pravice otrok Bris so ocenili, da je reforma "kontraproduktivna, nezadostno raziskana in krši pravice otrok". Med drugim so opozorili, da bi spremembe lahko spodbudile kriminalne mreže k novačenju še mlajših otrok.

© Dnevnik