We use cookies to provide some features and experiences in QOSHE

More information  .  Close
Aa Aa Aa
- A +

(BRANJE) Zakaj je nekaterim težko javno razpravljati o evtanaziji?

11 5 3
18.04.2019

Zakaj je nekaterim težko javno razpravljati o evtanaziji v javnem zdravstvu? Za mnoge zato, ker menijo, da morajo biti odločitve ob koncu življenja zastrte za javnost, ki se vanje nima kaj vmešavati ali ob njih pasti radovednosti. Za nevidno tančico, ki obdaja posteljo umirajočega, so do zdaj po tradiciji lahko bili le redki: zdravnik, njegovi najbližji in, če je bil odhajajoči verna oseba, duhovnik. Ti so v zaščiti tančice sprejemali odločitve ob koncu bolnikovega življenja. Se lahko strinjamo, da država oziroma javnost nima opravičljivih razlogov, da bi bila eden izmed odločevalcev za tančico?

Predstava, da javnega interesa za tančico ni in ga ni bilo, saj ga nima za kaj biti, v resnici zavaja. Javni interes je za tančico navzoč v mreži pravnih omejitev, ki omejujejo odločevalce. Poleg tega je prisotnost javnosti zagotovljena tudi s specialističnim izpitom in etičnim kodeksom zdravnikov, ki ju država pripoznava kot pogoja, prvega za strokovno, drugega za etično odločanje zdravnikov. Dejansko je bil v končnem stadiju bolezni do zdaj glavni odločevalec zdravnik: Ta je po svoji vesti sprejemal odločitve v najboljšem interesu pacienta, kakor veleva zdravniški kodeks.

Toda leta 2008 smo v Sloveniji dobili sodobno zasnovan zakon o pacientovih pravicah (ZPacP), ki je pacientov položaj odločevalca močno okrepil. Ta zakon je pravzaprav ustavne določbe o človekovih pravicah in določbe Obče deklaracije o bioetiki in človekovih pravicah (UNESCO, 2005) smiselno........

© Večer