Sudanska državljanska vojna med redno vojsko in milico RSF, ki je nastala iz paravojaških enot džandžavidov, zloglasnih po svojih zločinih v Darfurju, je vstopila v četrto leto. Pravzaprav gre v Sudanu, tretji največji afriški državi, za spopad med generaloma, ki sta v letih 2019–2023 po padcu diktatorja in njunega šefa Omarja Al Baširja složno vodila Sudan. To sta Abdel Fatah Al Burhan, ki je bil v teh štirih letih kot predsednik države na čelu vojaške hunte in redne vojske, njegov podpredsednik pa je bil Mohamed Hamdan Dagalo, bolj znan kot Hemeti, vodja milice RSF (Rapid Support Force – Sile za hitro posredovanje), ki pa je ni hotel vključiti v redno vojsko. Potem je med njima počilo in sledil je krvav spopad.

Burhan zdaj obvladuje vzhodni del države s Kartumom, Hemeti pa se je utrdil v zahodni polovici Sudana z Darfurjem, kjer je obogatel z rudniki zlata. Ker nobena stran ni pripravljena popustiti, saj tako 65-letni Burhan kot 52-letni Hemeti hočeta doseči prevlado nad Sudanom z vojaškimi operacijami, se zdi, da bi država lahko razpadla na dva dela. Sicer se je od Sudana leta 2011 po več desetletjih državljanskih vojn osamosvojil večinoma krščanski južni del države, to je zdaj država Južni Sudan.

V zadnjih treh letih so zaradi državljanske vojne že tako revni prebivalci Sudana postali še revnejši. Četrtina ali 13 milijonov jih je moralo zapustiti svoje domove, v spopadih je bilo ubitih več deset tisoč Sudancev, večinoma civilistov. Več mest je zapuščenih in porušenih.

Donatorska konferenca kot vmešavanje v notranje zadeve

Ob tretji obletnici začetka konflikta je v Berlinu potekala donatorska konferenca, ki naj bi spodbudila mirovna pogajanja in zbrala denar za »najhujšo humanitarno krizo na svetu«, kot pravijo v Združenih narodih. Nemški zunanji minister Johann Wadephul je povedal, da so se udeleženci zavezali k prispevku, ki presega 1,3 milijarde evrov, kar naj bi bilo spodbudno.

Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je na konferenci vojno v Sudanu označil za »nočno moro« in zahteval konec tujega vmešavanja. Dejal je, da je Sudan lani prejel manj kot 40 odstotkov potrebne humanitarne pomoči.

V Berlin so prišli predstavniki številnih vlad, humanitarnih agencij in nevladnih organizacij, ne pa predstavniki obeh strani državljanske vojne. Burhan je konferenco celo označil za vmešavanje v notranje zadeve države.

Kot drugi udeleženci konference je tudi nemški kancler Friedrich Merz obžaloval, da svetovni mediji tako malo pozornosti posvečajo tej krvavi vojni. Evropa bi lahko ravnala drugače že zato, ker bi tamkajšnja nestabilnost lahko ogrozila pomorsko pot do Indijskega oceana prek Rdečega morja, to je prek Sueškega prekopa (z blokado Rdečega morja s pomočjo hutijevcev zdaj grozi Iran). Vsekakor bi ZDA in evropske države lahko odločneje in učinkoviteje poskušale ustaviti vojno, če bi pritisnile na Združene arabske emirate, naj prenehajo finančno in z orožjem podpirati Hemetija, od Savdske Arabije, Egipta in Turčije pa bi prav tako z grožnjo sankcij lahko zahtevale, naj storijo enako glede Burhana.

Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je na konferenci vojno v Sudanu označil za »nočno moro« in zahteval konec tujega vmešavanja. »Lani je Sudan prejel manj kot 40 odstotkov potrebne humanitarne pomoči,« je dejal.

Menda trenutna humanitarna pomoč pokriva komaj 16 odstotkov potreb. Darfur in jug Sudana pesti lakota. Mnogim pomagata močan čut za solidarnost in pripravljenost za prostovoljno delo med samimi Sudanci, oboje se kaže zlasti v organiziranju ljudskih kuhinj.

Brezpilotniki vse pomembnejši

Zadnje mesece potekajo hudi boji na jugu Sudana. Vse bolj pa se uporabljajo tudi brezpilotniki, katerih žrtve so največkrat civilisti. V Kartumu, ki je imel pred vojno s predmestji sedem milijonov prebivalcev, se je po tem, ko ga je marca 2025 povsem osvojila Burhanova redna vojska, vzpostavil mir. V nekaterih predelih so ga začeli obnavljati, potem ko so v njem skoraj dve leti divjali spopadi. Tržnice so odprte kot pred vojno, promet po cestah je spet živahen, pouk v šolah se je začel po dveh letih premora. Po ocenah ZN je v zadnjem letu v Kartum, kjer je še vedno več deset tisoč neeksplodiranih bomb, prišlo 1,7 milijona ljudi.

© Dnevnik