»Svet se spreminja, Dunaj ostaja.« To je nekakšen slogan, ki spada k tradiciji novoletnega koncerta v Zlati dvorani Musikvereina na Dunaju, kjer se je vse skupaj začelo. Dogodek ima tudi izjemen globalni doseg: koncert v živo prenašajo v več kot 90 državah, tako da doseže do šestdeset milijonov gledalcev. To pomeni, da veliko ljudi na ta dan vsaj enkrat na leto posluša klasično glasbo.

Novoletni koncert Dunajskih filharmonikov se je prvič zgodil 31. decembra 1939, in ne 1. januarja, šele od leta 1941 ga pripravljajo na prvi dan v letu. Pobudnik je bil dirigent Clemens Krauss, tesno povezan z dunajsko glasbeno tradicijo, a tudi z nacističnim kulturnim aparatom. Vseeno je koncert sčasoma postal eden najodmevnejših klasičnih glasbenih dogodkov na svetu in dobil posnemovalce tudi drugje.

Ni zanemarljivo, da koncert vsako leto poteka v Zlati dvorani v Musikvereinu, ki velja za eno izmed dvoran z najboljšo akustiko na svetu, dogodek pa se v spomin vtisne tudi zaradi celotnega ceremoniala, ki spremlja koncert – baletnih vložkov, vizualne podobe s cvetjem, pozlato in historicizmom. Scenografija se nikoli ne spreminja, zdi se, kot bi se čas ustavil. To imajo ljudje radi, saj ustvarja občutek kontinuitete in varnosti.

Orkester Slovenske filharmonije v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma, kjer vsako leto 1. januarja pripravljajo novoletne koncerte. Foto: Darja Štravs Tisu

Muzikolog Gregor Pompe razmišlja: »Po mojem mnenju so novoletni koncerti nekakšni antropološki nasledniki očitno nujne človekove želje oziroma potrebe po cikličnem obhajanju, še posebno v času teme, torej pozimi. Verjetno izhajajo iz takšnega obredja, seveda pa so postopno postajali bistveno........

© Dnevnik