Tako Izrael kot ZDA so napovedali novo fazo vojne v Iranu. Po izraelskih napovedih naj bi sledili še močnejši napadi na iranske cilje, podobno napovedujejo tudi ZDA, ki pa obsega ciljev v tej fazi ne nameravajo širiti. Čeprav nobena od strani ne kaže znakov popuščanja, naj bi se začeli prvi poskusi mediacije med stranmi. Tako je vsaj sporočil iranski predsednik Masud Pezeškian. Katere so države, ki naj bi začele posredovanje, ni navedel. »Nekatere države so začele posredovati v konfliktu. Naj bo jasno: zavezani smo trajnemu miru v regiji, vendar ne bomo oklevali pri branjenju dostojanstva in suverenosti naše države. Posredovanje bi moralo biti usmerjeno v tiste, ki so podcenjevali iranski narod in sprožili ta konflikt,« je sporočil Pezeškian. Kmalu za njim se je oglasil ameriški predsednik Donald Trump, ki je zaostril ameriška stališča do skrajnosti. Zahteval je brezpogojno kapitulacijo Irana, v nasprotnem primeru ne bo dogovora. Prav tako terja, da soodloča o izbiri novega vrhovnega verskega voditelja, ki bo zanj sprejemljiv.

Vojna spreminja načrte

Toda mir v Perzijskem zalivu je še daleč. Po več kot dva tisoč zadetih tarčah, tridesetih zadetih ali potopljenih vojaških ladjah Irana ter odvrženih 900 kilogramskih bombah iz bombnikov B2 na podzemna skladišča raket in dronov v poveljstvu ameriške vojske zdaj napovedujejo, da bodo v naslednji fazi poskušali uničiti raketne proizvodne zmogljivosti Irana. Skupaj z izraelskimi zračnimi napadi naj bi namreč vsaj mobilnim izstrelnim ploščadim za rakete že zdaj prizadejali hud udarec. Uničenih naj bi jih bilo vsaj 60 odstotkov, kar naj bi bil razlog, da se opaža manjša raven iranskih raketnih napadov. Obrambni minister Pete Hegseth napoveduje, da se bo močno povečala ognjena moč ameriških napadov, še vedno pa se v regijo steka nova ameriška oborožitev. Tudi s tem zagotovilom je hotel obrambni minister, ki je vsaj na ameriški strani postal glavni glasnik vojne, zavrniti špekuliranje Revolucionarnih gard, da bo ZDA zmanjkalo oborožitve.

Medtem so v napadeni državi zdaj tik pred razglasitvijo novega verskega voditelja. Ali bo to Modžtaba Hamenej, sin likvidiranega voditelja, še vedno ni jasno. Znotraj sveta strokovnjakov se še krešejo mnenja, pojavljajo se imena tudi drugih kandidatov, a Revolucionarne garde naj bi vztrajale pri imenovanju Modžtabe Hameneja. Ne tako hitro, svetu strokovnjakov sporoča predsednik Trump. Očitno ohrabren z dobrim potekom spremembe oblasti v Venezueli si želi besede tudi pri tem, kdo bo poslej vodil Iran.

Z Iranom ne bo nobenega sporazuma, razen o brezpogojni kapitulaciji!

Donald Trump, ameriški predsednik

Navdušenje za kurdsko ofenzivo

Tako kot se je zapletlo z nasledstvenim procesom, se otežuje tudi izvedba pogreba ajatole Hameneja. Že večkrat so spremenili načrte za pogrebne komemoracije, kdaj in kako bodo slednjič ubitega voditelja položili k poslednjemu počitku, tako še ni znano. »Želimo sodelovati v procesu izbire osebe, ki bo vodila Iran v prihodnosti. Hamenejev sin je nesprejemljiv. Želimo nekoga, ki bo v Iran prinesel harmonijo in mir,« je napovedal Trump in zvenel, kot da bi postal neizvoljeni 89. član sveta strokovnjakov s pravico do veta.

Če se je začela druga faza ameriško-izraelske vojaške kampanje, je morebitna tretja že nakazana. Iranske kurdske skupine v Iraku čakajo na morebitno vkorakanje v Iran, kjer bi napadale cilje varnostnih sil, ki so že zdaj v obmejnih regijah tarča zračnih napadov Američanov in Izraelcev. Tako kot je Trump v preteklosti spodbujal Irance, da vzamejo usodo v svoje roke in strmoglavijo tamkajšnjo vlado, tudi zdaj ne skriva, da bi mu bil čezmejni juriš iranskih Kurdov všeč. »Popolnoma sem za to,« je dejal, a je ostal dolžan pojasnilo, ali bodo ZDA zagotovile zračno podporo za morebitno kurdsko ofenzivo. Medtem Trump še naprej izključuje uporabo ameriških kopenskih sil v Iranu. »To bi bilo nesmiselno. Vse so izgubili. Izgubili so mornarico. Izgubili so vse, kar so imeli,« je potek ameriško-izraelske vojne pohvalil Trump.

Obujena želja Cipra za članstvo v Natu

Na Cipru po nedavnih iranskih dronskih napadih na britansko oporišče Akrotiri in negodovanjih ljudi zaradi tamkajšnjih britanskih oporišč spet razmišljajo, da bi se pridružili Natu. Toda njihovo pot v zavezništvo še vedno blokira Turčija zaradi nerešenega ciprskega vprašanja. Po besedah predsednika Cipra Nikosa Hristodulidesa se bodo tako na vojaški, operativni kot administrativni ravni pripravljali na članstvo v Natu in zanj zaprosili, ko bodo umaknjene politične ovire. Kasneje je tudi dodal, da ne izključujejo revizije dovoljenj za obe britanski oporišči na otoku.

Ne glede na predsednikove pripombe so Iranci še naprej napadali položaje iranskih kurdskih opozicijskih skupin v Iraku. Iz Teherana je bilo proti severozahodu države usmerjeno novo svarilo Teherana. Če bi kurdski borci vdrli iz severnega Iraka, bi Iran napadel vse ustanove v sosednji državi in ne zgolj »oporišč ZDA in Izraela ter separatističnih skupin v regiji« kot doslej, so sporočili iz sveta za nacionalno varnost. To ni bilo le svarilo kurdskim skupinam, temveč predvsem kurdski regionalni vladi, ki bi verjetno morala odobriti čezmejni poseg iranskih skupin.

Libanon pred humanitarno katastrofo

Nekateri so iz južnih predmestij Bejruta zbežali kar v središče prestolnice. Številne družine niso dobile strehe nad glavo in so se morale sprijazniti z začasnim domovanjem na zelenicah in v mestnih parkih. F Reuters

Močno so se zaostrile razmere v Libanonu, kjer je Izrael vodil silovite zračne napade na šiitska predmestja Bejruta, ki veljajo za eno izmed utrdb gibanja Hezbolah. Močna ofenziva s kopenskimi silami se je vodila tudi na jugu Libanonu, kjer vojska očitno ustvarja novo tamponsko območje, ki bi ga lahko zasedala vse od reke Litani. Tako naj bi vzpostavila nadzorovano zasedeno območje, od koder Hezbolah ne bo mogel streljati raket na sever Izraela.

Libanonski premier Navaf Salam je v petek svaril, da državi grozi humanitarna katastrofa zaradi potekajoče vojne in velikega begunskega vala. Vsaj pol milijona ljudi naj bi po ukazih izraelske vojske za evakuacijo južnih predmestij zbežalo iz prestolnice. Do tako velikih številk je verjetno prišlo tudi zaradi napovedi skrajno desnega izraelskega finančnega ministra Bezazela Smotriča, da bodo južna predmestja kmalu podobna Gazi.

Prav zaradi visokih številk beguncev bijejo plat zvona v uradu Združenih narodov za človekove pravice, kjer sicer želijo, da bi se vojna na Bližnjem vzhodu čim prej končala. »Te splošne odredbe o množičnem preseljevanju zadevajo na stotine in tisoče ljudi. To vzbuja resne pomisleke v skladu z mednarodnim humanitarnim pravom, zlasti kar zadeva vprašanja prisilne premestitve,« je dejal vodja urada ZN za človekove pravice Volker Tü​rk.

© Dnevnik