menu_open Columnists
We use cookies to provide some features and experiences in QOSHE

More information  .  Close

(PREJELI SMO) Ko država izgubi kompas: Primer JEK2 in razpad pravnega reda (3)

22 0
23.12.2025

Ministrstvo za naravne vire in prostor (MNVP) je 12. decembra 2025 na svoji spletni strani in v časniku Večer objavilo odziv z naslovom /Dejstva in pojasnila ministrstva ob prispevku Zorana Kusa "Ko država izgubi kompas" v časniku Večer | GOV.SI/, ki se nanaša na moj članek /(POGLED) Ko država izgubi kompas: Primer JEK2 in razpad pravnega reda/, objavljen v časniku Večer, 8. decembra 2025.

Ker MNVP v svojem odzivu podaja razlage postopkov prostorskega načrtovanja in določanja državnega ter javnega interesa, ki se v več bistvenih točkah razlikujejo od temeljnih načel in določb ustave in zakonodaje ter potekajo v odsotnosti vzdržnega zakonskega okvira, v nadaljevanju podajam dodatna strokovna pojasnila k mojemu izvirnemu prispevku v Večeru.

Namen teh pojasnil je prispevati k bolj jasnemu razumevanju postopkovnih obveznosti države, in predvsem k odprti javni razpravi o predmetni problematiki, ki bo temeljila na razumevanju relevantnih načel in predpisov ter hierarhije pravnega reda, in na prepoznanju ločnice med strateškimi postopki določanja državnega in javnega interesa ter postopki prostorskega umeščanja.

V slovenski zakonodaji, zlasti v Zakonu o urejanju prostora (ZUreP-3C) in Zakonu o varstvu okolja (ZVO-2), je postopkovna struktura umeščanja objektov državnega pomena jasno in nedvoumno določena. Pred začetkom postopkov prostorskega načrtovanja mora biti za velike infrastrukturne projekte najprej utemeljeno in formalno opredeljen državni in javni interes, in sicer v zakonodajnem ali drugem ustreznem postopku v Državnem zboru. Šele po takšni odločitvi je dopustno začeti postopek državnega prostorskega načrtovanja.

To v praksi pomeni, da vlada ne more zakonito sprožiti postopka umeščanja projekta v prostor, dokler ni preverjeno, ali je projekt kot tak – ob upoštevanju vseh možnih alternativnih variant, vključno z ničelno opcijo – skladen s temeljnimi okoljskimi, ekonomskimi, družbenimi in trajnostno-razvojnimi cilji države.

MNVP v svojih pojasnilih to razmejitev relativizira in ponavlja tezo, da se lahko preverjanje vplivov na okolje oziroma CPVO izvaja vzporedno s pripravo prostorske........

© Večer