Vlada je julija letos sprožila postopek umeščanja JEK2 v prostor, ki je zadnji korak pred izdajo gradbenega dovoljenja. Na videz gre za običajni upravni postopek. A v resnici ta preuranjena odločitev vlade predstavlja prelom z ustavnimi in zakonskimi temelji države. Čeprav hierarhija pravnega reda v energetski politiki kot prvi korak zahteva pripravo in sprejetje optimalnega energetskega scenarija v zakonodajnem postopku, ki temelji na celoviti presoji vplivov na okolje ter pomeni razglasitev državnega in javnega interesa, pa sta vlada in državni zbor ta korak nezakonito preskočila in se brez posvetovanja z javnostjo že de facto odločila za prevladujoč jedrski scenarij z napovedjo gradnje največjega in najdražjega infrastrukturnega projekta v zgodovini države – JEK2.

Projekt JEK2, katerega skupni stroški bi po neodvisnih strokovnih ocenah presegli 20 milijard evrov, kar predstavlja eno tretjino bruto domačega proizvoda (BDP), je postal lakmusov papir delovanja pravne države. Namesto da bi bilo vodenje velikih infrastrukturnih projektov primer preglednosti in spoštovanja pravnega reda, je projekt JEK2 postal ogledalo sistemskih kršitev in samovolje izvršne oblasti, ki v imenu "velikopotezne energetske prihodnosti" spodkopava pravni red.

Slovenski pravni red je jasen: državni prostorski načrti so izvedbeni akti, ki se lahko pripravijo šele po sprejetju strateškega ali zakonskega dokumenta v državnem zboru, s katerim se določi in razglasi državni in javni interes – torej, kaj država hoče, zakaj to hoče in na kateri pravni, okoljski, ekonomski in družbeni podlagi. Toda za projekt JEK2 tak dokument ne obstaja. Nacionalni energetski in podnebni načrt (NEPN 2024) ne zajema nobene dokončne odločitve o jedrski prihodnosti Slovenije, temveč navaja zgolj več možnih poti in scenarijev. Kljub temu pa je vlada že začela postopke umeščanja JEK2 v prostor brez predhodne zakonodajne odločitve v državnem zboru, torej brez razglasitve državnega in javnega interesa. S tem si je izvršilna oblast nezakonito prilastila pristojnost zakonodajalca. Namesto da bi počakala na zakonsko odločitev DZ o optimalnem energetskem scenariju, je vlada v nasprotju z zakonodajo državni in javni interes za JEK2 določila in razglasila kar sama. To pa pomeni izigravanje hierarhije pravnega reda ter poskus retroaktivne legalizacije postopkov.

Da bi prikrila odsotnost pravne podlage za začetek umeščanja JEK2 v prostor, se vlada sklicuje na dokumente, ki niso zavezujoči strateški ali zakonski akti in zato ne morejo predstavljati pravne podlage za pripravo državnega prostorskega načrta. Med njimi so: Resolucija o dolgoročni podnebni strategiji Slovenije do leta 2050 (ReDPS50), Resolucija o strategiji prostorskega razvoja Slovenije 2050 (ReSPR50), Resolucija o dolgoročni miroljubni rabi jedrske energije v Sloveniji (ReDMRJE) in druge. Te resolucije so v hierarhiji pravnega reda na najnižji stopnji, saj so zgolj programske in usmeritvene narave, brez neposrednih pravnih učinkov in brez zakonske moči. Njihov namen je okvirno usmerjanje sektorskih politik, ne pa določanje državnega in javnega interesa. Enako velja za Odlok o strategiji upravljanja naložb države, ki ga je marca........

© Večer