Šoli v naravi, že več desetletij utečenemu programu, ki so ga s poletnim večdnevnim tečajem plavanja na morju in pozimi smučanja doživele različne generacije, se s tridnevnim programom pridružuje šola v kulturi. Pilotski medregijski projekt, ki se je tako kot v 60. letih šola v naravi, ki so jo šele po treh desetletjih razmaha programa institucionalizirali leta 1996, začel od spodaj navzgor. Tako kot je denimo svetovalec za telesno vzgojo pri Zavodu za telesno vzgojo Jože Beslič leta 1962 predlagal, naj gredo otroci iz četrtih razredov za deset dni na morje na plavalni tečaj in iz petih za en teden na smučanje, so v ljubljanskem zavodu Bunker zasnovali program šole v kulturi.

Med ogledom AKC Metelkova mesto Foto:  Nada Žgank

S pilotnim projektom Regijski centri kulturno-umetnostne vzgoje – Šola v kulturi, ki je financiran iz evropskih sredstev in sredstev ministrstva za kulturo, šola v kulturi poskuša postati redni in vseslovenski program. Potekal bo do leta 2029, vanj pa je vključenih pet statističnih regij v petih mestih, v osrednjeslovenski je to Ljubljana, v podravski Maribor, v savinjski Celje, v jugovzhodni Novo mesto in v obalno-kraški Koper. Regijske centre šole v kulturi vodijo organizacije Bunker, Umetnostna galerija Maribor, Pokrajinski muzej Celje, Zavod Novo mesto in Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper. V prihodnjih letih bo po besedah direktorice zavoda Bunker, ki je vodja celotnega projekta, Alme R. Selimović vsak od petih partnerjev organiziral 70 šol v kulturi. Tako se jih bo skupaj zgodilo 350 za več kot 7000 učencev in dijakov iz vse Slovenije. Vedno pa bodo v izbrano mesto prišli mladi iz druge regije.

Raznolik in bogat program

Pod okriljem aktualnega projekta se je v ponedeljek s prihodom 21 večinoma dijakinj in nekaj dijakov od 1. do 3. letnika ljutomerske gimnazije Franca Miklošiča v Ljubljani začela prva šola v kulturi. Program so v Bunkerju za prleško umetniško gimnazijo, ki zaradi svoje usmeritve tudi sicer veliko obiskujejo kulturne dogodke v Ljubljani, zasnovali zelo raznoliko in poglobljeno. S skupino mladih smo se srečali med njihovim obiskom razstave Art vital – 12 let tandema Ulay/Marina Abramović, kjer so se udeležili vodenega ogleda. Poudariti je treba, da so, kot je povedal profesor z ljutomerske gimnazije Sandi Jesenik, pred tem že vsi videli razstavo znamenitega performanskega tandema, vendar so si jo želeli ogledati še enkrat in so bili ponovitve zelo veseli. Dijakinja drugega letnika Lea Košalin je ob koncu vodstva z navdušenjem celo dejala, da bo na razstavo prišla še tretjič. »Pripeljala bom mamo, saj me tovrstna umetnost zelo zanima in jo želim približati družini. Mnogim se zdijo njuni performansi nasilni in podobno, vendar je v bistvu v njunem delu določena intimnost, ki sta nam jo želela pokazati,« je dejala gimnazijka, ki je tudi že skoraj prepričana, da bo prišla v Ljubljano študirat, razmišlja pa o študiju igre, filozofije ali psihologije.

V različne programe šole v kulturi, kjer so kriti stroški celotnega programa in prehrane, udeleženci si morajo kriti stroške prevoza in bivanja, ki jim ga na čim bolj dostopen način pomagajo zagotoviti organizatorji, se lahko prijavijo učenci od 7. razreda osnovne šole do četrtega letnika srednje šole.

»Razstava jim daje pogled na nekaj drugačnega, novega. Nekaj od tega smo se v šoli sicer dotaknili, vendar je na razstavi mogoče videti stvari v drugačni razsežnosti, tako na vizualni ravni kot skozi osebne zgodbe in ozadja projektov, ki jih predstavljajo. Poleg tega, ker so mladi tudi sami v obdobju iskanja simpatij, je tema ljubezni, ki se prepleta še skozi umetnost, dodatna dimenzija,« je o razlogih za željo po ponovitvi ogleda razstave dejal učitelj Jesenik. Izjemna radovednost, ki so jo s spraševanjem med vodenim ogledom in s kupovanjem spremljajoče knjige razstave ter z zavzetostjo tudi na drugih dogodkih šole v kulturi izkazali dijaki, je vzdušje, ki je prevevalo ljutomersko skupino mladih. »Pomembno je, da njihovo vedoželjnost,« kot je še izpostavil gimnazijski profesor, »pedagogi podpiramo in da tako v drugih mestih obiščemo kulturne institucije.«

Dijakinje z ljutomerske umetniške gimnazije Lea Košalin, Tinkara Slavič, Pika Gerlec in Lyn Naia Belcl (z leve) so soglasno pritrdile, da bi šolo v kulturi priporočile tudi drugim mladim. Foto:  Nik Erik Neubauer

V šoli v kulturi, kot je proti koncu drugega dneva programa še izpostavil Jesenik, se dijakom odpirajo novi svetovi, vznikajo različna vprašanja, premisleki in razprave. Tako jih videno in doživeto skozi pogovore in deljenje vtisov ter čustvenih odzivov spremlja ves čas, tudi na poti z enega dogodka na drugega, prav tako bodo po včerajšnji zaključni evalvaciji v Ljubljani imeli eno še ob vrnitvi domov.

Šolo v kulturi bi priporočili

»Šola v kulturi se mi zdi izjemna priložnost za dijake, da spoznajo prestolnico in si v njej ogledajo različne umetniške projekte ter odkrivajo, kaj vse pomeni umetnost. V kakšnem smislu so ustvarjalci raziskovali sebe, svoje telo, bivanje in družbo, da bodo tako tudi sami konzumirali umetnost in postali kritični do sveta ter bodo morda bolje opremljeni za sprejemanje novih izzivov v njem,« je pogled na program in izkušnje, ki jih ta prinaša, strnil ljutomerski učitelj. Intenzivni program je vključeval ogled Metelkove, ki so jo mladi pred tem večinoma poznali zgolj iz medijev, v živo pa so izvedeli o njeni zgodovini in tamkajšnjem umetniškem dogajanju. Sledil je arhitekturni sprehod po Ljubljani, ogledali pa so si tudi gledališko predstavo Žige Divjaka Jata v Slovenskem mladinskem gledališču, izkusili gledališko delavnico s Klemnom Kovačičem in Natašo Keser ter bili na že omenjenem vodstvu po razstavi in si ogledali film Junakinja v Kinodvoru, danes pa imajo na sporedu še vodeni ogled razstave Festival (ne)hvaležnosti Walida Raada v Moderni galeriji.

Skiciranje na arhitekturnem sprehodu po Ljubljani Foto:  Nada Žgank

Gimnazijki Lyn Naia Belcl in Pika Gerlec pa sta povedali, da jima je bila najbolj všeč gledališka delavnica. »Nikoli še nismo delali kaj takšnega, da bi se združili v naključne skupine in uprizarjali prizore različnih naslovov, zgodb, kipov …« je povedala Pika. Vse dijakinje so soglasno pritrdile, da bi šolo v kulturi priporočile svojim prijateljem in drugim mladim, kar je več kot zgovorno, da je bila izkušnja dobra.

Tridnevni paket kulture v drugem mestu

Kot je dejala Alma R. Selimović, je tridnevni paket šole v kulturi nastal iz potrebe po poglobljenem formatu kulturno-umetnostne vzgoje in po povezovanju kakovostnih kulturno-umetnostnih vzgojnih vsebin v programe, sodelovanja. Gre za kolektivno izkušnjo zunaj domačega in šolskega okolja ter kontinuiran proces doživljanja kulturnih in umetnostnih vsebin, ki jih neprestano spremlja refleksija. V različne programe šole v kulturi, kjer so kriti stroški celotnega programa in prehrane, udeleženci si morajo kriti stroške prevoza in bivanja, ki jim ga na čim bolj dostopen način pomagajo zagotoviti organizatorji, pa se lahko prijavijo učenci od 7. razreda osnovne šole do četrtega letnika srednje šole. Šole k prijavam vabijo organizatorji.

Za šolo v kulturi si, kot je izpostavila vodja Bunkerja, snovalci projekta želijo, da postane trajen format, ki bi ga standardizirali ter ga uveljavili kot šolsko stalnico in ga tako kot šolo v naravi v prihodnje tudi institucionalizirali. 

© Dnevnik