Maratonci vozijo častni krog, če si izposodimo in malce priredimo naslov kultnega filma srbskega režiserja Slobodana Šijana. Luka Mezgec je namreč sredi svoje zadnje sezone in vozi neke vrste častni krog. No, v zadnjem mesecu je bolj malo vozil.

Svoj zadnji ples si je predstavljal malce drugače. Pred zadnjo sezono ni imel velikih rezultatskih ciljev, edino, česar si ni želel, je bil padec ali poškodba. A njegova želja je ostala neuslišana, zgodilo se je namreč prav to. Padec in poškodba.

Vse se je na glavo obrnilo v začetku aprila na belgijski klasiki Scheldeprijs. To je bil bolj ko ne običajen kolesarski padec, toda okrevanje se je vseeno precej zavleklo. Kriv je bil med drugim radio, ki ga kolesarji nosijo pod dresom. Padel je namreč nanj in si zaradi tega zlomil nekaj reber, tudi belgijska zdravstvena oskrba pa se ni ravno izkazala, ravno nasprotno.

Začela se je nekajtedenska kalvarija, ob vrnitvi v domovino so mu pri drenaži pljuč denimo izčrpali kar tri litre krvi. V trenutku se je glede forme vrnil na začetek. Začel je z ničle oziroma iz globokega minusa. Kot je dejal sam, je bil na začetku zadihan že med vzpenjanjem po stopnicah, po vrnitvi na kolo pa je težko držal že stik z naključnimi mimoidočimi amaterji.

Stanje se počasi, a zanesljivo izboljšuje. »Zdaj sem nazaj na........

© Dnevnik