V dramatičnem preobratu, ki znova grozi z destabilizacijo globalnih energetskih trgov, je Iran včeraj ponovno zaprl Hormuško ožino za ves komercialni ladijski promet. Odločitev so pospremili oboroženi napadi na več trgovskih ladij v regiji, s čimer so se močno zaostrila trenja med Teheranom in Washingtonom le nekaj dni pred iztekom krhkega premirja.

Najnovejše informacije:

16.40 –  Bliža se konec premirja

Trump je že pred časom napovedal nova pogajanja v živo in zagotovil, da je mirovni sporazum z Iranom blizu, čeprav pogoji ostajajo nejasni. Trump tudi trdi, da je Iran pristal na vse njegove zahteve, kar iranske oblasti odločno zanikajo, poroča The New York Times. Ker pa se dotedaj dogovorjeno premirje izteče v prihajajočem tednu, odločitev o vrnitvi za pogajalsko mizo nakazuje, da strani vendarle dosegata določen napredek.

15.25 –  Različna pogleda na blokado ožine

Britanski BBC je pripravil zanimivo primerjavo med iranskim in ameriškim pogledom na blokado ožine.  Ameriški predsednik je iranske poskuse zaprtja Hormuške ožine namreč označil za »nenavadne«, saj da jo je ameriška blokada »že zaprla«. Čeprav ZDA uradno niso prepovedale prehoda vsem ladjam, se stališča obeh strani razlikujejo:

Iran: iranski vrhovni svet za nacionalno varnost je napovedal popoln nadzor nad prometom v ožini do konca vojne. Kar vključuj zbiranje podatkov o vseh plovilih, izdajanje tranzitnih potrdil, pobiranje pristojbin za »varnostne in okoljske storitve«.

ZDA: Trump je sprva izjavil, da blokada velja za vsa plovila, ki vstopajo ali izstopajo, ter ukazal zaseg ladij, ki Iranu plačujejo pristojbino. Vendar je ameriška vojska pozneje pojasnila, da je cilj blokada iranskih pristanišč, ne pa omejevanje svobodne plovbe za ladje, ki potujejo v neiranska pristanišča.

15.15 –  Iran: blokada pristanišč je v nasprotju z ustanovno listino in rezolucijo OZN

Tiskovni predstavnik iranskega zunanjega ministrstva Esmail Baghai je ameriško blokado iranskih pristanišč znova označil za kršitev dogovora o prekinitvi ognja ter za »nezakonito in kaznivo dejanje«. V objavi na družbenih omrežjih se je skliceval na ustanovno listino in resolucijo OZN, ki prepovedujeta blokado pristanišč in obal. ZDA je obtožil vojnega zločina in »namernega kolektivnega kaznovanja iranskega prebivalstva«, kar je opisal kot zločin proti človečnosti.

14.25 –  Oglasil se je ameriški predsednik, zagrozil in napovedal odhod delegacije

Oglasil se je ameriški predsednik Donald Trump. »Moji predstavniki jutri zvečer potujejo na pogajanja v Islamabad,« je zapisal na družbenih omrežjih. »Ponujamo zelo pošten dogovor. Upam, da ga sprejmejo, saj bodo ZDA v nasprotnem primeru v Iranu uničile vsako elektrarno in vsak most.«

Donald Trump pred novinarji. / Foto: AP

Ob opozorilu, da je konec prijaznosti (»NO MORE MR NICE GUY«), je Trump dodal, da bodo ti objekti padli »hitro in zlahka«.

12.50 –  Nadležni in poceni droni

Vojaški analitiki ugotavljajo, da je ena glavnih ugotovitev vojne z Iranom ta, da se je ta država izkazala za presenetljivo sposobnega nasprotnika ZDA. Poleg napadalnosti je Iran prisilil Američane v soočenje s poceni droni. Iranski droni šahed, ki so sestavljeni iz komercialne tehnologije, stanejo okoli 35.000 dolarjev, kar je drobec cene visokotehnoloških raket, s katerimi jih sestreljujejo. Tako se je v Iranu pravzaprav ponovila zgodba, ki se je že pred časom začela v vojni med Ukrajino in Rusijo. Za primerjavo: dve raketi APKWS II in let letala F-16 stanejo 65.000 dolarjev.

12.00 –  Ni znakov plovbe skozi ožino

Trenutni pogled, ki kaže, da komercialni promet stoji. / Foto: zajem zaslona

Spletna stran Marinetraffic trenutno ne beleži plovil v ožini, poroča BBC. Številne ladje so zasidrane v zalivu, predvsem ob obalah Omana in ZAE. Potem ko je promet včeraj še potekal, se je po napovedi Teherana o zaprtju plovne poti, kot kaže, povsem ustavil. V soboto je bilo več plovil zadetih s projektili, na enega od tankerjev pa so po poročilih streljali iranski patruljni čolni.

11.20 –  Izraelska vojska: Ubili smo več kot 150 borcev Hezbolaha

Izraelska vojska (IDF) je sporočila, da je v 24 urah pred uveljavitvijo prekinitve ognja eliminirala več kot 150 borcev Hezbolaha. V zračnih napadih po vsem Libanonu je IDF po navedbah zadela približno 300 vojaških ciljev, vključno s poveljniškimi centri in skladišči orožja. Po trditvah vojske je bilo ubitih tudi več poveljnikov Hezbolaha. IDF je ob tem poudaril, da bo še naprej uničil vse grožnje izraelskim civilistom in vojakom.

10.30 – Priprave na misijo EU v Hormuški ožini se nadaljujejo

Častnik La Repubblica poroča, da Evropska unija nadaljuje priprave za britansko-francosko zaščito plovbe skozi ožino, v kateri naj bi sodelovali tudi trije italijanski minolovci. Italija in nekatere druge države si prizadevajo razširiti že obstoječo misijo Aspides, a ostaja vprašanje, kako vključiti neevropske države, kot je Indija. Vendar pa kot pogoj postavljajo konec vojne.

9.50 – Kljub premirju v Libanonu poročajo o smrtnih žrtvah

Premirje med ZDA in Iranom ter Izraelom in Libanonom večinoma velja, vendar prihaja do incidentov. Izraelska vojska poroča o dveh mrtvih rezervistih v južnem Libanonu. Eden naj bi umrl v petkovi eksploziji med čiščenjem stavb, drugi v eksploziji mine, ki je poškodovala še devet vojakov. Izrael preiskuje, ali gre za kršitev premirja. 

Ubit je bil tudi francoski pripadnik sil Unifil. Predsednik Macron je za napad obtožil Hezbolah, ki pa vpletenost zanika.

9.10 – Za Iran je nadzor nad plovno potjo novo sredstvo odvračanja

The New York Times v prispevku z naslovom Za Iran je nadzor nad plovno potjo novo sredstvo odvračanja piše, da sta ZDA in Izrael sprožila vojno proti Iranu z utemeljitvijo, da bi jedrsko orožje Iranu ponudilo popolno zaščito pred napadi. »Izkazalo pa se je, da Iran odvračilno sredstvo že ima: lastno geografijo,« poudarjajo. »Iransko uveljavljanje nadzora nad Hormuško ožino – strateškim ozkim grlom, skozi katerega potuje 20 odstotkov svetovne nafte – je povzročilo svetovne gospodarske težave zaradi podražitev goriva in surovin. To je povsem spremenilo vojaške načrte ZDA in Izraela, saj morajo politiki zdaj iskati načine, kako Iranu odvzeti nadzor nad ožino.«

V Pakistanu se pripravljajo na novi krog pogajanj med ZDA in Iranom. / Foto: Reuters

Iran trdi, da ameriška blokada njegovih pristanišč pomeni kršitev dogovora. Državi sta v začetku meseca sklenili dvotedensko pogojno premirje, ki bi omogočilo promet skozi Hormuško ožino. Toda Iran je ožino ponovno zaprl in vztraja, da bo ostala zaprta, dokler ZDA ne prekinejo blokade iranskih ladij in pristanišč.

8.05 – Iran: Ameriška blokada krši pogoje premirja

Iran trdi, da ameriška blokada njegovih pristanišč pomeni kršitev dogovora. Državi sta v začetku meseca sklenili dvotedensko pogojno premirje, ki bi omogočilo promet skozi Hormuško ožino. Toda Iran je ožino ponovno zaprl in vztraja, da bo ostala zaprta, dokler ZDA ne prekinejo blokade iranskih ladij in pristanišč.

Iranska mornarica je  izjave predsednika Trumpa o ožini označila za neveljavne.

Trump je iz Ovalne pisarne že prej sporočil, da Iran z zaprtjem ožine ne bo izsiljeval ZDA.

7.20 – Odziv predsednika iranskega parlamenta

Predsednik iranskega parlamenta poroča o napredku v pogovorih z ZDA, a poudarja, da sta državi še daleč od mirovnega sporazuma. Trump pogovore ocenjuje kot zelo dobre, vendar ne pristaja na izsiljevanje glede Hormuške ožine.

Iranska revolucionarna garda (IRGC) je v ostri izjavi včeraj poudarila, da bo vsakršen poskus plovbe skozi to strateško ožino obravnavan kot sodelovanje s sovražnikom in bo plovilo posledično postalo legitimna vojaška tarča.

Na ladje so streljali z majhnih čolnov, ki so skorajda kot komarji v primerjavi z velikimi ladjami. / Foto: AP

Opozorilo ni ostalo le pri besedah. Po poročanju britanske agencije za pomorsko varnost (UKMTO) in drugih obveščevalnih virov so iranski patruljni čolni v soboto odprli ogenj na najmanj dva trgovska cilja, vključno z naftnim tankerjem. Neznani izstrelek je ob severovzhodni obali Omana zadel tudi večjo kontejnersko ladjo in povzročil gmotno škodo.

Incidenti so vključevali tudi dve ladji pod indijsko zastavo, zaradi česar je zunanje ministrstvo v New Delhiju ostro protestiralo in na zagovor že poklicalo iranskega veleposlanika.

Do ponovne eskalacije nasilja prihaja dan po tem, ko je iransko zunanje ministrstvo nepričakovano naznanilo začasno sprostitev plovbe. To je na kratko omogočilo prehod nekaj čakajočim ladjam, kar potrjujejo tudi podatki portala za sledenje pomorskemu prometu MarineTraffic. Vendar je vojaško krilo IRGC hitro znova prevzelo nadzor in za ponovno zaprtje obtožilo Združene države Amerike.

Teheran trdi, da je ukrep nujen odgovor na ameriško pomorsko blokado iranskih pristanišč, ki   velja od 13. aprila. Od takrat so ameriške vojaške sile prestregle in preusmerile že 23 ladij. Vrhovni svet za nacionalno varnost Irana (SNSC) je ameriški embargo označil za neposredno kršitev dvotedenskega premirja, ki se uradno izteče 22. aprila, in sporočil, da ožina ostaja zaprta, dokler ZDA ne sprostijo iranskih pristanišč.

Na drugi strani ameriški predsednik Donald Trump ostaja nepopustljiv. Že v petek je potrdil, da se bo pomorska blokada nadaljevala, dokler sprti strani ne dosežeta celovitega mirovnega sporazuma. Opozoril je, da ZDA ne bodo klonile pred  iranskim izsiljevanjem glede ključne plovne poti.

Kljub zaostrovanju na terenu  je Trump glede zakulisne diplomacije zvenel presenetljivo optimistično. Izjavil je, da med državama potekajo »zelo dobri pogovori« in da diplomatski napori »odlično napredujejo«. Da so na mizi novi ameriški predlogi, je posredno potrdil tudi iranski SNSC. Kot so sporočili iz Teherana, dokumente trenutno še preučujejo in uradnega odgovora še niso podali. Spomnimo, prejšnji krog mirovnih pogovorov se je v začetku meseca končal brez preboja.

Svetovno gospodarstvo na tnalu

Vojna, ki je izbruhnila 28. februarja z napadom Združenih držav in Izraela na Iran, je v zadnjih dveh mesecih povzročila resne pretrese v globalnih dobavnih verigah in skorajšnjo paralizo regije. Hormuška ožina je ključno in izjemno ozko grlo med Perzijskim zalivom in Arabskim morjem, skozi katero običajno potuje približno 20 odstotkov vseh svetovnih zalog nafte in utekočinjenega zemeljskega plina (LNG).

Zaradi nenehnih groženj, vključno s preteklimi iranskimi opozorili o polaganju pomorskih min, je število ladij na tej poti drastično upadlo. Tiste, ki so se poskušale prebiti, so bile pogosto prisiljene v dolge in drage preusmeritve. Posledice čuti ves svet, saj so cene surove nafte zaradi negotovosti na trgih občasno že poskočile krepko prek psihološke meje 100 dolarjev za sodček.

© Dnevnik