Ravno v času intenzivne volilne kampanje pred parlamentarnimi volitvami postane vprašanje enakosti spolov zanimiv lakmusov papir političnih programov. Ne le zato, ker kaže, kakšne družbene probleme stranke prepoznavajo, temveč tudi zato, ker razkriva, katere teme so sploh pripravljene vključiti v konkretne politične zaveze. Mag. Ana Pavlič, programska direktorica Inštituta za proučevanje enakosti spolov, pri katerem so pripravili analizo o enakosti spolov v programih in stališčih političnih strank, izpostavlja: »8. marec je eden tistih datumov, ki se je v zahodnih družbah v zadnjih desetletjih mirno pretvoril v simbolni ritual; nekaj rož, nekaj všečnih izjav o 'pomembnosti žensk' in dobrih statistikah, ki lažejo, da smo enakost skoraj že presegli – in potem hitro nazaj v vsakdanjo realnost neenakosti. A mednarodni dan žensk ni nastal kot simboličen praznik, razumeti ga moramo kot politični opomin, saj so v začetku 20. stoletja ženske organizirano zahtevale volilno pravico, dostojno delo, enako plačilo in aktivno politično participacijo za spol, ki do takrat v politikah sploh ni bil predstavljen. Pravice ženskam torej nikakor in nikoli niso bile podarjene – bile so izborjene. Zato se moramo tudi danes, ob 8. marcu, ki je zasidran med volilno kampanjo in izkaze prioritetnih usmeritev političnih strank, znova vprašati: kako daleč je še enakost?«

8. marec je eden tistih datumov, ki se je v zahodnih družbah v zadnjih desetletjih mirno pretvoril v simbolni ritual: nekaj rož, nekaj všečnih izjav o 'pomembnosti žensk' in dobrih statistikah, ki lažejo, da smo enakost že skoraj presegli – in potem hitro nazaj v vsakdanjo realnost neenakosti.

Ana Pavlič, programska direktorica Inštituta za proučevanje enakosti spolov

(Pre)počasen napredek

Če uvodoma pogledamo širši evropski okvir, je napredek pri enakosti spolov sicer opazen, vendar počasen. Po podatkih Evropskega inštituta za enakost spolov (EIGE) je Evropska unija leta 2025 dosegla 63,4 točke od 100 na indeksu enakosti spolov. »Napredek gotovo obstaja, vendar je počasen. Ob trenutnem tempu, ki nikakor ni linearen, bo enakost spolov v Evropi še vsaj za nekaj debelih desetletij oddaljena,« pravi Ana Pavlič.

Razlike se še vedno kažejo v plačah, politični moči in skrbstvenem delu. Ženske v Evropi v povprečju zaslužijo približno 13 odstotkov manj kot moški na primerljivih delovnih mestih, obenem pa opravijo večino neplačanega skrbstvenega dela. Ocenjuje se, da ženske opravijo od 70 do 90 odstotkov skrbstvenega dela.

Ženske v Evropi v povprečju zaslužijo približno 13 odstotkov manj kot moški na primerljivih delovnih mestih, obenem pa opravijo večino neplačanega skrbstvenega dela. Ocenjuje se, da ženske opravijo od 70 do 90 odstotkov skrbstvenega dela.

Tudi nasilje nad ženskami ostaja resen družbeni problem. Evropske raziskave kažejo, da je približno vsaka tretja ženska v življenju doživela fizično ali spolno nasilje. V Sloveniji je delež še višji, po nekaterih raziskavah je nasilje po 15. letu starosti doživela skoraj vsaka druga ženska. Posebej zanimivo pa je, da raziskava ICCS (International Civic and Citizenship Education Study), ki jo v Sloveniji izvaja Pedagoški........

© Dnevnik