Temeljna naloga vsakokratne koalicije in njene vlade je, da ustvarja pogoje za blaginjo državljanov, zagotavlja socialno kohezijo, varuje narodno skupnost pred zunanjimi tveganji in tako prispeva k njenemu trajnostnemu razvoju. V preteklih treh desetletjih smo Slovenci izbirali take koalicije in vlade, ki so vzpostavile in ohranjale socialno-liberalni razvojni model. Ta je omogočil gospodarsko rast, s katero se Slovenija po BDP približuje povprečju EU, razmeroma pravično delitev ustvarjenega dohodka in dobrin med prebivalstvo, socialni mir in mednarodno varnost v okviru EU in NATO. K temu so v veliki meri prispevale tudi organizacije civilne družbe, predvsem sindikati, ki so delovale kot korekcijski dejavnik v primerih rušenja ravnotežja med socialno in liberalno komponento modela. Danes so pred nami novi izzivi za zagotavljanje blaginje in varnosti prebivalstva in države, ki izhajajo predvsem iz mednarodnega okolja.

V prvi vrsti gre za posledice odmiranja neoliberalnega modela, ki se poskuša ohraniti celo z odstopanjem od svojih lastnih načel, kot so svobodni trg, pravna država, parlamentarna demokracija in človekove pravice:

- Porušena je globalna ureditev, ki je temeljila na mednarodnem pravu. Nadomešča jo samovoljna uporaba vojaške in ekonomske moči. OZN kot zaščitnica mednarodnega miru in NATO kot branik zahodne demokracije sta oslabljena in postajata vse manj zanesljiva garanta državne varnosti. Oboroženi konflikti se nadaljujejo, v Palestini poteka genocid in mednarodna varnost je nenehno ogrožena. Naša širša skupnost Evropa se zdi, da v tej igri igra nekonsistentno in obrobno vlogo.

- Razgrajujejo se temeljne civilizacijske vrednote in etične norme, kot so človekove pravice, pravica do življenja in prepoved genocida. To ne vpliva le na mednarodna razmerja, temveč spreminja tudi odnose znotraj posameznih družb. - Bliskovito se širijo nove tehnologije, vključno z umetno inteligenco, ki spreminjajo način proizvodnje ter organizacije javnega in zasebnega življenja. IKT pospešeno votlijo naravne družbene skupnosti, kot so družina, soseska, delovni kolektiv in lokalna skupnost ter vežejo posameznike neposredno na globalne centre kapitala in moči, ki vsiljujejo ideologijo individualizma in potrošništva. To povečuje krizo identitete posameznikov in zmanjšuje odpornost narodne skupnosti.

- Zaostruje se mednarodna gospodarska tekma skozi borbo za omejene naravne vire, uvajanje novih tehnologij in povečevanje konkurence na podlagi cenejših naravnih virov, slabo plačanega dela in nizkih socialnih standardov. - Eksponencialno se povečujejo razlike v dohodkih in premoženju prebivalstva, kar slabi družbeno kohezijo in demokratične ureditve držav. Krepijo se desne iliberalne stranke,........

© Večer