Saj ni ameriški, britanski je, je ugovarjala. »Povezan je s Coca-Colo,« je zmagoslavno odgovoril. Vimto je ostal na polici. Namesto tega so v nakupovalni voziček padle pločevinke kinza, ki ima neomadeževano poreklo: proizvaja, prodaja in distribuira ga savdsko podjetje ter kopira vse okuse najljubših ameriških brezalkoholnih pijač.

Bojkot izdelkov je nekaj, kar je razvajenemu potrošniškemu umu precej tuj pojem. Ideološka prepričanja, da nečesa ne bi kupovali, morajo biti resnično močna, da se potrošnik prostovoljno odpove komoditeti svojih najljubših proizvodov. Množični bojkoti so v Evropi redkost, medtem ko je v arabskih državah bojkot izraelskih proizvodov tako rekoč nacionalna dolžnost.

Od lanskega 7. oktobra in začetka nove vojne v Gazi pa se je arabski bojkot razširil tudi na ameriške proizvode. Začelo se je z McDonalds'om, ko je izraelska franšiza izraelskim vojakom podarila brezplačna kosila. Temu je sledil bojkot Starbucksa, ki je tožil sindikat zaradi omalovaževanja blagovne znamke, ker so na družbenih medijih objavili izjavo o podpori Palestine. In s tem se je sprožil plaz, da se bojkotira vse, od Coca-Cole do Pampersa.

Tovrstni bojkoti sicer niso novi – bolj ali manj se ponavljajo ob vsaki eskalaciji nasilja v Gazi. Toda prej........

© Dnevnik