Težko pričakovane in verjetno prelomne volitve na Otoku, ki vzbujajo strasti vzdolž ideološko-strankarske premice, so državo končno spomnile na pozabljeno študentsko populacijo. Ne zaradi krize življenjskih stroškov, zaradi katere predavamo v izpraznjenih predavalnicah, ali zaradi odločnih zahtev po spremembi načina financiranja izjemno dragega visokega šolstva. Ne, iz strankarsko političnih razlogov. Britanski Inštitut za politiko visokega šolstva (Hepi) je namreč napovedal, da bi lahko študentska populacija konservativcem odvzela 35 sedežev v spodnjem domu parlamenta. Njihove poletne migracije pomenijo vračanje v kraje stalnega bivališča, kjer pogosteje glasujejo kot v kraju študija. Če so zadnje volitve potekale v času predavanj in so laburisti dobili večino v okoljih s številno študentsko populacijo, se ta letos vrača domov, tudi v 35 tradicionalno konservativnih okolij. Ob pozivanju Nacionalne študentske zveze (NSU) k udeležbi študentov na volitvah in njihovi zelo nizki podpori torijcem bi znal biti Sunakov razpis poletnih volitev strateška napaka – še eden v nizu politične elite, ki tradicionalno zanemarja študentsko populacijo.

Sliši se le oglušujoč odmev protagonistov bankrotiranih idej vzdolž političnega spektra

V Združenem kraljestvu je ta bolj politično angažirana kot na primer v Sloveniji. Ne le z aktivno in vztrajno podporo dolgotrajni stavki zaposlenih na britanskih univerzah, študentska populacija na Otoku pogosteje in v večjem številu aktiv(istič)no izraža svoje stiske, obup, stališča in zahteve po spremembah skozi demonstracije in proteste, stavke, bojkote, kampanje. Čeprav odvisne od njihovih znanj, veščin,........

© Večer