"Posledice tekmovanja z nizkimi cenami dela so nizka produktivnost (nizka dodana vrednost na zaposlenega) in počasna rast produktivnosti, nizka tehnološka intenzivnost proizvodnje in omejena inovativnost. Zraven pa nas pestita neprivlačno poslovno okolje in kadrovska struktura, ki težko podpira prehod v tehnološko zahtevnejše dejavnosti. S takšno gospodarsko strukturo je težko pričakovati trajnejše povečanje blaginje. /.../

Nižji davki in zadrževanje rasti plač po definiciji ne morejo prinesti izhoda iz pasti proizvodnje z nizko dodano vrednostjo in prehoda v sektorje z višjo produktivnostjo in rastjo. Čas je, da si priznamo, da tekmujemo v napačnih panogah ali napačnih segmentih panog. Treba si je priznati, da potrebujemo povsem nov poslovni model. Ključno vprašanje prihodnjega razvoja Slovenije ni, ali bomo imeli nekoliko nižje davke, temveč ali bomo sposobni ustvariti gospodarstvo z bistveno višjo dodano vrednostjo. Samo takšno gospodarstvo lahko dolgoročno financira socialni model, ohranja konkurenčnost in zagotavlja stabilno gospodarsko rast.

Slovenija potrebuje novo razvojno paradigmo. Njen temeljni cilj mora biti dvig produktivnosti ob ohranjanju socialne stabilnosti. Takšna preobrazba zahteva usklajeno ekonomsko politiko, ki temelji na petih med seboj povezanih razvojnih stebrih: novi ustvarjalni in inovacijski kulturi, tehnološkem prestrukturiranju, bistveno višji investicijski intenzivnosti, konkurenčnih cenah energije, privlačnejšem poslovnem okolju ter bistveno močnejši kadrovski bazi za tehnološko zahtevnejše dejavnosti."

© Večer