Ljubljana. Po dolgotrajnem postopku je vrhovno sodišče postavilo piko na sojenju moškemu, ki naj bi na različne načine spolno zlorabljal svojo pastorko in z njo tudi spolno občeval. Končalo se je tako, kot se ne bi smelo: z zastaranjem. Tudi o tem, ali in kdaj je do zastaranja pregona prišlo, so imela sodišča različnih stopenj različne poglede.

Obtožen je bil kaznivega dejanja spolnega napada na osebo, mlajšo od 15 let. Od novembra 2005 do druge polovice leta 2007 naj bi partneričino hčer (rojeno leta 1992) v času, ko je bila partnerica odsotna, deklica pa v njegovem varstvu, sprva večkrat otipaval. Zatem naj bi šel še korak naprej: večkrat naj bi jo slekel in otipaval po vsem telesu, se je z jezikom dotikal po intimnih delih in podobno. Morala ga je tudi spolno zadovoljevati, najmanj petkrat naj bi imel z njo tudi spolni odnos. Vztrajal je, čeprav  ga je ves čas prosila, naj neha.

Razveljavitev za razveljavitvijo

Maja 2017 je bil na ljubljanskem okrožnem sodišču obsojen na tri leta in pol zapora. Novembra istega leta je višje sodišče delno ugodilo pritožbam obdolženca, zagovornika in tožilke ter sodbo spremenilo. Poseglo je v opis kaznivega dejanja in kazen zvišalo na (pravnomočnih) pet let zapora. Avgusta 2018 je sledila odločitev vrhovnega sodišča, ki je ugodilo zahtevi za varstvo zakonitosti obrambe, sodbo višjega sodišča razveljavilo in mu jo vrnilo v ponovno razsojo. Višje sodišče je vsebinsko enako odločitev kot v prvo sprejelo še dvakrat, oktobra 2018 in avgusta 2019, a je vrhovno sodišče obe sodbi razveljavilo (julija 2019 in aprila 2021). Višje sodišče je nato na četrtem sojenju po opravljeni glavni obravnavi obtoženega oprostilo.

Julija 2024 je po pritožbi tožilstva vrhovno sodišče oprostilno sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo višjemu sodišču v novo odločanje pred popolnoma spremenjen senat. Osrednje vprašanje, okrog katerega so se zdaj vrteli sodniki, je bilo, ali je kazenski pregon sploh še mogoč oziroma ali ni že zastaral. Od kaznivega dejanja se je namreč večkrat spremenila zakonodaja. V letih 2005 do 2007 je veljal kazenski zakonik iz leta 1994, ki ni natančno določal roka, v katerem mora biti sojenje končano po tistem, ko vrhovno sodišče razveljavi pravnomočno sodbo. Pravna praznina je bila odpravljena leta 2008 z novim zakonom, ki je določal dveletni rok. Z novelo zakona iz leta 2021 pa je bil podaljšan na pet let.

Različno o zastaranju

Vrhovno sodišče je julija 2024 razsodilo, da je zastaralni rok začel teči z zadnjo razveljavitvijo pravnomočne sodbe, torej aprila 2021. In tudi, da je možno upoštevati petletni rok, saj je bil zakonsko uveden še pred potekom dveletnega zastaralnega roka v tej zadevi. Tako naj bi primer zastaral šele aprila 2026. Sodni spis se je po razveljavitvi seveda spet selil na višje sodišče. To  je v nasprotju z  vrhovnim  marca 2025 zavzelo stališče, da zastaralni rok začne teči, ko vrhovno sodišče pravnomočno sodbo razveljavi prvič. In da morebitne kasnejše razveljavitve nanj je vplivajo. Ker je vrhovno sodišče sodbo prvič razveljavilo leta 2018, je zadeva zastarala leta 2020. Petletni zastaralni rok tu ni prišel v poštev, saj so ga uvedli šele leta 2021, so sklenili sodniki.

Tožilstvo se je znova pritožilo na vrhovno sodišče, češ da je sodba višjega sodišča v nasprotju s predhodnim stališčem vrhovnih sodnikov. Vrhovno sodišče je prejšnji mesec zahtevo za varstvo zakonitosti zavrnilo. Iz sodbe je mogoče  razbrati, da je tožilstvo vse skupaj zastavilo preozko, ker se je osredotočilo le na presojo vprašanja petletnega roka za novo sojenje. »Vendar na to vprašanje ni mogoče odgovoriti brez predhodnega odgovora na vprašanje o možnosti večkratnega teka dveletnega zastaralnega roka v novem sojenju,« piše v sodbi. In še, da je po oceni višjega sodišča do zastaranja prišlo še pred uvedbo petletnega roka, razlogov za takšno presojo pa tožilstvo vsebinsko ni izpodbijalo, zato se vrhovno sodišče do tega ni opredelilo. x

© Dnevnik