We use cookies to provide some features and experiences in QOSHE

More information  .  Close
Aa Aa Aa
- A +

Sonja Šmuc: Te stavke so pesek v motor, ki teče

20 1 81
20.01.2018

Čez štiri dni naj bi vsaj 16 sindikatov popeljalo javni sektor prvič na ceste, februarja še nekajkrat. Kaj ta stavkovni val pomeni za državo pred volitvami in ali mora vlada popustiti sindikatom, smo vprašali generalno direktorico Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) mag. Sonjo Šmuc.

Kaj pomeni ta stavkovni val za državo?

"Tak velik upor bi lahko razumeli kot sporočilo, da so v Sloveniji razmere katastrofalne. Da so ljudje brez dela, brez možnosti preživetja, da smo skratka tam, kjer je bila v času stavk Grčija. Toda če pogledamo skozi okno, ne vidimo razlogov za tako buren odziv. Te stavke sindikatov javnega sektorja so glede na razmere nesorazmeren ukrep. In s temi stavkami, ki so seveda volivno naravnane in izkoriščajo trenutek časa, bodo povzročili škodo tudi tistim, od katerih se pričakuje, da naj to stavko plačajo. Nekateri zaposleni v podjetjih takrat ne bodo mogli v celoti opraviti dela, ker so podjetja vezana na javni sektor, delo bodo morali opraviti, ko ga bodo lahko, imeli bodo težavo z varstvom otrok, pa še stavko bodo plačali."

V javnem sektorju vedo, da ste povezani in najbrž upajo, da boste razumeli?

"Seveda smo povezani, razumevanje njihovih plačnih zahtev pa bom ponazorila s številkami. Leta 2007 je šlo za plače v javnem sektorju 20 odstotkov odhodkov proračuna, lani že 23 oziroma 3,9 milijarde evrov ali celo milijardo evrov več. Število zaposlenih v javnem sektorju se je povečalo v desetih letih za 20 tisoč, v gospodarstvu je padlo za 31 tisoč. Tako se sprašujem, ali je zanje res potrebna še ena milijarda? In tudi, koliko je dovolj? V desetih letih smo namreč povečali količino denarja za njihove plače za 39 odstotkov, v gospodarstvu za 18, povprečna bruto plača v javnem sektorju je v tem času zrasla za 345 evrov, v gospodarstvu za 300 evrov. Ko gledam te številke, imam grenak okus v ustih, ker se mi zdi, da nam je javni sektor, ki je cvetel, ko je šlo nam slabo, takoj ko nam gre bolje, izstavil še en račun."

Naj vlada izpolni njihove plačne zahteve?

"Vlada mora spoštovati fiskalno pravilo. V skladu z njim so določeni najvišji izdatki proračuna, kar omejuje tudi maso plač. Če se bo povečala, bo vlada morala najti dodatne prihodke z dvigom davkov ali pa pokriti plačne apetite javnega sektorja z izdatnim varčevanjem pri sociali, obnovi javne infrastrukture ter pri investicijah."

Koliko bi davkoplačevalca stal dvig davkov za eno milijardo evrov?

"Če bi zahtevani dvig plač v celoti pokrili iz dohodnine, bi jo morali pri povprečni plači dvigniti za 8 odstotkov, povprečni zaposleni pa bi moral letno za dvig teh plač prispevati 1000 evrov več. Če bi varčevali, bi imeli manj sociale, še več luknjastih cest, manj obnovljenih mostov, skratka nižji standard. V GZS ocenjujemo, da ni nobene potrebe po dvigu mase plač v javnem sektorju, še zlasti ne, ker je zaposlenost v njem zelo visoka ter se povečuje. V kolikor so se porušila razmerja med poklici, pa jih lahko vlada izravna s posameznimi dvigi plač, vendar naj to uravnoteži tudi z ustrezno prilagoditvijo števila zaposlenih."

Kjer je preveč zaposlenih, naj jih odpustijo?

"V vlogi delodajalca nastopa vlada. Ona lahko najbolje presodi, kako in kaj. Morda bo najbolj enostavno, če pogleda, ali se je tam, kjer so zaposlili več ljudi, produktivnost dela dvignila. Običajno produktivnost zaradi prezaposlenosti celo pade, če ostaja način organizacije dela nespremenjen. In res se čakalne dobe v zdravstvu daljšajo, dovoljenj ne izdajajo nič hitreje, torej ima država dovolj razlogov, da pogleda, ali ima preveč zaposlenih in ali je zaradi tega tudi storilnost nižja. Najbrž se nihče med nami ne bi jezil na plače v javnem sektorju, če bi državljanom javni sektor nudil hitro, učinkovito in kakovostno storitev."

Prej ste govorili o grenkobi zaradi dveh računov iz javnega sektorja za plače, niste pa omenili računa, ki ste ga v krizi poslali državi iz gospodarstva. Poskrbeti je morala za okoli 70 tisoč brezposelnih, ljudem je kriza skrhala zdravje, bili so brez denarja za preživetje, v šole sta se selili revščina in lakota. Se strinjate, da so vsaj v prvi fazi javni uslužbenci napeli vse moči in da brez novih zaposlitev ni šlo?

"V nekaterih delih javnega sektorja so zagotovo morali okrepiti število zaposlenih, da so lahko poskrbeli za vse to. Ne vem pa, koliko se je država posluževala koristnih receptov. Denimo tistega iz........

© Večer