Sama vedno dvomim v napovedi javnomnenjskih raziskav. Tako kot nasploh v rezultate kvantitativnih raziskav. Razlog je preprost: če posameznikom postavljate določena vprašanja, ne odgovarjajo nujno po resnici. Resnico lahko zamolčijo. Ali celo lažejo. Primer: če boste koga vprašali, ali spolno zlorablja svoje otroke, bo vsak — tudi tisti, ki to res počne — povedal, da tega ne dela. Kvantitativno zbrani podatki bi torej pripeljali do zaključka, da v Sloveniji nihče spolno ne zlorablja otrok. Kar seveda ni res.

Posamezniki lahko na zastavljena vprašanja tudi ne poznajo odgovorov. Zato odgovorijo, kar jim pač pride na misel. To se pogosto dogaja, če posameznike sprašujete o tem, kako bi ravnali v hipotetičnih situacijah. Recimo, koga bi volili na volitvah. Kar posamezniki odgovorijo na tako zastavljena vprašanja, zato (zelo) pogosto ni tisto, kar bodo storili v praksi.

Toda prve napovedi o volilnih izidih letošnjih parlamentarnih volitev se po mojem ne motijo glede vsaj treh stvari. Prvič, da napovedujejo zmago SDS oz. Janši. Drugič, da kažejo, da gladka zmaga, o kateri sanja Golob, ni uresničljiva. Tisti iz ospredja in ozadja — gre predvsem za tako imenovani “levi kapital” —, ki so stavili na tak izid, so stavili na napačnega konja. In tretjič, da imamo še enkrat opraviti za razdeljenim volilnim telesom. Ki lahko, če tako imenovani “levi politični pol” ne bo v najkrajšem času začel delovati vsaj za silo modro, odgovorno in verodostojno, pripelje do visečega parlamenta. Skratka v stanje, v katerem bosta parlament in vlada še enkrat sama sebi namen. Ko zaradi premajhne moči ne bosta imela možnosti niti začeti reševati ključnih družbenih vprašanj. Če tega ne zmorejo niti vlade, ki imajo v parlamentu večino — kot to dobro ilustrira Golobova vlada —, potem je od........

© Večer