We use cookies to provide some features and experiences in QOSHE

More information  .  Close
Aa Aa Aa
- A +

Svetovni dan poezije

8 2 60
23.03.2019

V četrtek, 21. marca, je bil svetovni dan poezije. Pesniki, stari in novi, so tega dne ponekod v zameno za prebrano pesem dobili brezplačno kavo. Kava je imela vrednost Nobelove nagrade, zlasti če si je lahko pesnica/pesnik pred tem privoščil tudi kaj za pod zob.

Kje je ključ, ki je bil v predalu?

Moji predniki so ga vzeli z veliko ljubezni

in ga predali potomcem, da ga shranijo v predal

naš ključ iz Španije, iz Španije

naš ključ iz Španije, iz Španije

sanje o Španiji, sanje o Španiji ...

"La yave de Espanya"

(Flory Jagoda /Flora Kabiljo, Sarajevo, 1996)

(prev. S. S.)

Jaz sem vrtnar in cvet obenem.

Nisem osamljen v zaporu sveta.

Na oknu večnosti se je moj dih, moja toplota ustalila.

Vzorec se je izrisal, neprepoznan zanamcem.

(Osip Mandelstam, 1909; prev. S. S.)

Obe pesmi sta bili v celoti in v izvirniku prebrani na univerzi Harvard, na žalni slovestnosti za Svetlano Boym, profesorico primerjalne književnosti, umetnosti in arhitekture, pisateljico in likovno umetnico. Svetovno slavo je požela s svojimi knjigami o sovjetskem vsakdanu in nostalgiji. V 56. letu starosti je umrla zaradi raka. Oktobra 2006 sva preživeli nekaj čudovitih dni v Ljubljani v času festivala Mesto žensk, skupaj z Dubravko Ugrešić. S Svetlano sem se srečala že pred tem, v Torontu, Parizu in Beogradu. Tema njene doktorske teze na Harvardu je bila smrt, kot o njej pišejo moderni pesniki. Eno njenih najbolj vznemirljivih besedil je opis njene emigracije iz ZSSR - večmesečno bivanje v zaprtem centru na Dunaju, prihod v ZDA, izmišljanje identitete, da bi pritegnila pozornost profesorjev na raznih univerzah, zanikanje rusko-judovskega porekla, najrazličnejše službe … Za svoje slovo je izbrala pesmico, ki jo pojejo izključno v........

© Večer