Vlada bo predvidoma ta mesec obravnavala osnutek novega Zakona o visokem šolstvu, ki vključuje prenovljeni člen o učnem jeziku. Obstoječa ureditev vzporedno izvedbo študija v tujem jeziku dovoljuje pod pogojem, da se isti študijski program izvaja tudi v slovenščini. Predlog novega zakona pa na široko odpira vrata študiju tudi samo v tujem jeziku, skoraj brez izjeme angleščini, pri čemer bo v takih primerih slovenskim študentom omogočeno "spremljanje študija" v slovenskem jeziku. Kaj se skriva za to nedoločno besedno zvezo, ni jasno; bo pa slovenščina ob izvedbi študija izključno v tujem jeziku nedvomno postala učni jezik drugega reda. Na škodljive posledice predlagane ureditve so med javno obravnavo opozarjale skoraj vse ustanove, ki se strokovno in znanstvenoraziskovalno ukvarjajo s slovenskim jezikom, na čelu s Slovensko akademijo znanosti in umetnosti. A za zdaj se zdi, da Golobove vlade, ki ima v državnem zboru udobno večino, to ne bo ustavilo, da zakona ne bi sprejela vključno s sporno določbo o učnem jeziku.

Zagovorniki novo ureditev vidijo kot pomemben korak k večji internacionalizaciji slovenskih univerz. Čeprav se zdi razlog na prvi pogled tehten, ne zdrži kritične presoje, saj so slovenske univerze pedagoško in raziskovalno že zdaj trdno vpete v mednarodni prostor. Delež tujih študentov zadnja leta vztrajno narašča. Drži, da se bo z morebitnimi novimi študijskimi programi v angleščini njihovo število še povečalo. A prav to je lahko razlog za zaskrbljenost. Če izvedba študija v slovenščini ne bo........

© Večer