We use cookies to provide some features and experiences in QOSHE

More information  .  Close
Aa Aa Aa
- A +

Kako bi jaz ukradel Adrio Airways

19 1 0
12.10.2019

Medijem je pojasnil, da jo je lahko spisal v tako kratkem času, ker je že bila napisana v njegovi duši. Vsak ima nekaj napisanega v duši, se strinjam. S tem alegoričnim romanom je postal čez noč svetovno slaven, naklade so bile milijonske. V knjižnicah po vsem svetu so bile čakalne vrste primerljive tistim, ki sem jih doživel kot mulc, ko smo izvedeli, da bodo v trgovini prodajali pralni prašek in so nas mame poslale, da smo stali v vrsti nekaj ljudi pred ali za njimi, saj smo tako lahko računali, da dobimo več praška, ker je bil nakup omejen po kilogramih ali pa po paketih, tako nekako. Na srečo v knjižnicah obstajajo rezervacije, pravih vrst ni bilo. So pa čakali po več mesecev na to, da jo končno preberejo in izvedo za modrost Alkimista, pastirčka, ki je svetu ponudil bivanjski recept, modrost, po kateri naj bi odslej ljudje na tem planetu funkcionirali na poti do svoje sreče. To je bila prva in zadnja knjiga Coelha, ki sem jo prebral. Nauk Alkimista je bil, da če si se za nekaj odločil, si nekaj resnično želiš globoko v svoji duši, bo celotno vesolje stremelo k temu, da se ti to uresniči. Skratka, šlo je za neke vrsto parafrazo svetopisemskega reka, pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal.

Ko sem knjigo prebral, sem bil osupel. Bil sem jezen nase, da sem se pustil tako nategniti ljudski mrzlici in na neki način odkriti enigmo Alkimista, ki se je na koncu izkazala za prodajanje tople vode. Ker me je v nekem smislu individualnost Alkimista spominjala na Malega princa, sem ob kratki primerjavi tekstov naletel na bistveno sporočilno razliko med njima. Če je naša vera v nekaj tista, ki naj bi nam ob pomoči kozmičnih sil prinesla želeno, je bilo sporočilo Malega princa "bistvo je očem prikrito". Pri slednjem ni bilo odgovora, če pa že, je bil recept nagovor, da je vsak posameznik sam, brez tuje pomoči, tisti, ki mora zase poskrbeti, da se trudi na poti k prikritemu bistvu, ne pa, da je vloga posameznika v rokah vere, ki je sama po sebi odgovor. Če bi ta zadostovala, bi se človek lahko mirno usedel pod prvo drevesno krošnjo v senco in prepričano sedel, da mu bo z drevesa........

© Večer