Nedavna ameriška intervencija v Venezueli, v kateri so zajeli tamkajšnjega predsednika in njegovo soprogo, je večino svetovnih politikov ujela na napačni nogi.

Saj ne, da niso pričakovali, da bo slej ko prej počilo, a Trumpova poteza je bila tako predrzna, da preprosto niso vedeli, kako naj reagirajo, ne da bi se spotaknili ob lastne noge in se ugriznili v jezik.

Častna izjema je po mojem mnenju Karel Erjavec, samooklicani majke mi, majke mi, majke Mick Jagger slovenske politike.

Ne vem sicer, ali je Karl medtem že komentiral ameriški napad na Venezuelo, je pa pred časom izjavil, da "v zgodovini meje držav niso nikoli za vekomaj začrtane", pri govorjenju o nedotakljivosti meja pa gre za "iluzijo EU".

S Karlovo interpretacijo zgodovine in današnjih geostrateških izzivov se lahko strinjamo ali ne, vendar s svojo doktrino uspe razložiti in pokriti večino aktualnih kriz, ki smo jim priča v današnjem svetu, vključno z izletom v Caracas, ne da bi mu bilo mogoče očitati dvojne standarde. Oziroma kakršnekoli standarde. You can't always get what you want, glupa EU. Meje niso nedotakljive. Jebi ga, tako pač je. Drugo vprašanje je, zakaj je Karl nad takšnim stanjem tako navdušen. Morda verjame, da se bosta Slovencem v krasnem novem svetu cedila med in mleko. Z Rusi, Američani in Kitajci nas je 1902 milijona. Mamo to.

Dvojnih, trojnih oziroma mnogobrojnih meril seveda lahko obtožimo ameriškega predsednika, a dvomim, da bi ga to pretirano motilo, saj ne skriva, da so načelnost, logika, dejstva in razum značilnosti, ki označujejo slabiče. Vsakič, ko spregovori, za napad na Venezuelo ponudi novo pojasnilo.

Maduro je bil diktator.

Maduro je trgoval z drogo.

Venezuela je z nacionalizacijo premoženja ameriških naftnih družb ukradla ameriško nafto.

Maduro........

© Večer