We use cookies to provide some features and experiences in QOSHE

More information  .  Close
Aa Aa Aa
- A +

Sanje o Evropi

16 6 0
15.06.2019

Pomladi so nekam izginile. Skrile so se za majskimi deževji. Deževji, ki so sporočilo in opomnik na to, koliko vsega je izven naše kontrole. Naenkrat sem pristal v poletju. Pred tednom dni. Izstopil sem iz aviona, prečkal mejno kontrolo, pohajkoval v popolnoma neznanem mestu, v katerem me je pričakalo poletje. Poletje na samem jugu Evrope. Pojma nimam, kako sem prispel, ampak sem. Dolgo bi moral razmišljati in povezovati slučajne in tiste smiselno opravljene stvari, da bi razumel, kako sem prispel sem, kjer sem. Na stol, na katerem sedim in pišem pismo neznanim ljudem.

Pozna noč je. Zrak je težek in lepljiv. Takšne so tudi moje misli. Počasne, težke in lepljive. Težko jih je razbrati. Pepelnik se polni in dim dela zrak še bolj neprijeten. Nikogar ni ob meni. Nikogar ni v sosednji sobi. Zunaj Tirana težko diha. Tako soparno je, da še komarji nimajo volje pikati. Samo letajo okoli luči. Iz preproste zdolgočasenosti. Kot da se je tudi čas upočasnil v takih nočeh, drugače poteka kot običajno. Nikakršnega dušnega nemira ne občutim, ampak misli ne morem umiriti. Zadnje pismo sem pisal iz Stockholma. Z magnetno privlačnega severa, ki mi je poklonil vsaj dih pomladi, kakršne v zadnjih letih na jugu nisem doživel. Zagreb me je pričakal s sivim nebom in neprijetnim dežjem. Nad Beogradom se je nebo sprenevedalo. Vsi ti ljudje, ki sem jih srečal, so poleteli skozme. Nadaljeval sem obsedeno potovanje proti obljubi zdravilne samote in prav takšnega miru. Med sprehajanjem po Stockholmu se mi je zazdelo, da povsod naokrog vidim neko prihodnost, nekaj, kar se šele ima zgoditi. V vsakem smislu. V smislu medčloveških odnosov, državne ureditve, blagostanja, arhitekture. Kmalu sem spoznal, da to ni prihodnost. To je sedanjost. Naš problem, problem lumpenjužnjaštva, je, da živi v preteklosti.

​Popolnoma me je prevzela tišina, ki vlada v milijonskem mestu. Na način, kako potekajo stvari gladko in se razpletajo, kot da v vse........

© Večer