We use cookies to provide some features and experiences in QOSHE

More information  .  Close
Aa Aa Aa
- A +

Tam, kjer sem doma!

41 0 8
16.03.2019

Ob poti, ki se je vsakodnevno poslužujem, so začele rasti stanovanjske hiše. Novogradnje. Dva dvojčka ali en četverček ali kako se že reče kvadratastim čudesom sodobne enodružinske arhitekture. Iz gošče mariborskega primestja rastejo nova stanovanja. Kot je napisal pred mnogimi leti v svoji pesniški zbirki dolgoletni vodja gradbišč pri enem velikih slovenskih gradbenih podjetij …

Iz stene voda,

na stropu luč,

v srcih sreča,

v rokah ključ …

… tako se bodo srečne družine selile v novo hišo, banke bodo dobile dosmrtnega odvisnika, narod pa potencialno disfunkcionalno družino.

Vse bi bilo lepo, če nad četverčkom, ki ga gledam, kako raste iz dneva v dan, ne bi že kraljevalo naselje enodružinskih hiš. Naselje ima celo ime, nekaj s soncem. Sončni hrib ali Sončni breg. Nekaj takega. Naselje je pred desetletjem postavil bog ve kateri investitor, ki je poznal osnovno matematiko. Saj, tovariši, še predobro pomnimo …

Ekstra ambiciozni zidarji, tisti, ki so imeli vsaj en mešalec in enega suženjskega delavca iz Bosne, so konec devetdesetih sešteli dve in dve. Lastna cena kvadratnega metra je bila toliko in toliko, če pa je zidar ta kvadratni meter na požrešnem predkriznem trgu prodal, je zanj iztržil trikratnik lastne cene. Pa so zidarji čez noč postali gradbinci, investitorji, tajkuni, bogataši in podobni. Ter si pridobili družbeni status, s katerim lahko danes hodijo naokoli in nadirajo vse in vsakogar. Vemo, kako se je ta........

© Večer