Dvig donosnosti ljudske obveznice na približno 3 % prihaja v trenutku, ko so obresti na bančne depozite pri nas še vedno domala ničelne oziroma v najboljšem primeru komaj opazne. V takem okolju je primerjava precej enostavna: država ponuja višji donos ob primerljivem tveganju, hkrati pa več fleksibilnosti kot klasični depozit.

Ključna razlika je v likvidnosti. Medtem ko je denar pri depozitu vezan in predčasni dvig praviloma pomeni izgubo obresti, so ljudske obveznice uvrščene na borzo, kar pomeni, da jih lahko vlagatelj proda praktično kadarkoli, denar pa prejme v nekaj dneh, pri čemer se cena lahko giblje navzgor ali navzdol glede na razmere na trgu. To jih postavlja v zelo zanimiv položaj – kot kombinacijo varnosti depozita in fleksibilnosti trga.

Pomembno je tudi, da se ljudske obveznice lahko vpišejo preko........

© Večer