Od Narve ob Baltskem morju do Neuma na Jadranu se je čez Evropo spustila nova železna zavesa. Za to črto ležijo mesta in narodi, nad katerimi se ponovno uveljavlja ruska moč; ponekod z orožjem, drugod z vplivom, strahom in lažjo. Vse, kar je vzhodno od nje, je podvrženo pritiskom iz Moskve; vse, kar je zahodno, pa se mora znova odločiti, ali je pripravljeno braniti svoj etos in blagostanje. Kriza, v kateri se je znašla Evropa, ni nič večja, kot je bila pred pol tisočletja. Takrat se je iz kaosa rodila renesansa.

Pred dvanajstimi leti sem z družino semester preživel v južni Kaliforniji. Kot Fulbrightov štipendist sem na San Diego State University pripravljal tretjo izdajo knjige The Global Public Relations Handbook (ki jo urejava s Krishnamurthyjem Srirameshom). Ana je pisala učbenik Odnosi z javnostmi. Marta in Matija pa sta hodila v prvi in četrti razred osnovne šole, do katere je pot od naše hiše na obali Tihega oceana v Carlsbadu vodila skozi drevored avokadov.

Vreme je bilo prekrasno: vse leto nekje med 18 in 20 stopinjami. Preživeli smo kalifornijski požar, ko je zagorelo v sosednji bazi marincev Camp Pendleton in smo že skoraj sedli v avto, da se umaknemo. V neko drugo mestece pod nami je padel vojaški lovec iz letalske baze Miramar, znane iz filma Top Gun. In en dan smo imeli celo dež. Tam je tako redek, da so zaprli šolo, ker lokalno prebivalstvo ne zna voziti po mokrih cestah, ki zaradi oljnih nanosov postanejo spolzke.

Med bivanjem sem dobil ponudbo za delo na eni izmed prestižnih privatnih univerz. Z Ano sva naredila vsak svoj seznam za in proti. ZDA so izjemne, a se ne strinjava, kje bi bilo lepše živeti: Ana bi raje vzhodno obalo (Boston, New York, Washington), meni bolj leži kalifornijsko celoletno sonce. Univerze so v svetovni špici, hrana pa je slaba, ne glede na to, koliko si pripravljen plačati........

© Večer