V koalicijski pogodbi, ki so jo podpisali SDS, trojček NSi, SLS in Fokus ter Demokrati, je med pomembnejšimi načrti »ustanovitev demografskega sklada, na katerega se prenese celotno državno premoženje, njegovi dobički pa se namenijo dolgoročni stabilnosti in financiranju pravic iz pokojninskega sistema«. Strateški odločitvi, težki več milijard evrov, je namenjena zgolj navedena poved, brez kakršnega koli dodatnega pojasnila, umeščena pa je med bodoče naloge finančnega resorja.

Zamisel ni nova. Tretja Janševa vlada je leta 2020 pripravila zakon o nacionalnem demografskem skladu, ki pa na koncu zaradi številnih pomislekov, nenazadnje pa tudi nesoglasij znotraj takratne koalicije, ni zaživel. Vrnitev ideje kaže, da Janševa koalicija koncepta ni opustila, pri tem pa je pričakovati, da se bodo odprla podobna vprašanja kot pred leti – ali bi dejansko prispeval k stabilnosti oziroma novemu viru za pokojninski sistem ali pa bi predvsem (politično) preurejal upravljanje in nadzor že obstoječega državnega premoženja.

Če politika res želi pravi demografski sklad, mora povedati, kateri nov vir bo vanj redno vplačevala. Brez tega je to predvsem institucionalna reorganizacija SDH/KAD/DSU, ne pa demografska rešitev.

Dr. Marko Jaklič, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani

Stranke bodoče koalicije smo prosili za vrsto podrobnejših pojasnil, zakaj in kako si zamišljajo nov model in njegove učinke, vendar nam (še) niso odgovorili. So bili pa zato zgovornejši nekateri predstavniki stroke, politične opozicije, pa Slovenski državni holding (SDH) in Kapitalska družba (Kad), ki ju morebitne spremembe zadevajo.

Čisti dobiček SDH zdaj za popoplavno obnovo

V fiskalnem svetu, ki ga vodi dr. Davorin Kračun, opozarjajo, da pokojninska blagajna zaradi demografskih pritiskov, ki se bodo v prihodnje le še stopnjevali, in trenutne ureditve pokojninskega sistema potrebuje redne transferje državnega proračuna. Državni proračun se med drugim financira s prilivi iz kapitalskih naložb v lasti SDH in Kapitalske družbe. »Če bi bili ti prilivi namenjeni neposredno financiranju ZPIZ, bi bil lahko za toliko manjši transfer državnega proračuna v ZPIZ. Vendar bi ob nespremenjeni strukturi naložb in donosnosti državnega premoženja demografski sklad lahko ​ZPIZ neposredno zagotavljal zgolj enak obseg sredstev, kot jih trenutno iz naslova upravljanja državnega premoženja prejema državni proračun in posredno ZPIZ. Zato bistvenega prispevka ustanovitve demografskega sklada k stabilnosti pokojninskega sistema ne bi bilo,« so jasni.

Po trenutno veljavnem zakonu o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev se čisti dobiček SDH do vključno leta 2028 namenja za financiranje popoplavne obnove. V letu 2025 je to nakazilo znašalo 85 milijonov evrov. Po letu 2028 bo prejemnik čistega dobička namesto posebnega proračunskega sklada za razvoj in obnovo praviloma znova državni........

© Dnevnik