Predlog poslanske skupine Gibanja Svoboda, s katerim bi tik pred koncem mandata ponovno posegli v sistem normirancev in omilili pogoje zanje, je deležen številnih kritik. Manj jih leti na predlog, po katerem bi bila namesto pred kratkim uveljavljene petletne omejitve vrnitev v sistem spet možna takoj, če bi bili prihodki pod določenim pragom, sicer pa po treh letih. Ta predlog je zmotil predvsem sindikate, ki so opozorili, da »neposredno spodbuja prekarizacijo, šibi socialno državo in odpira vrata ponovnim sistemskim zlorabam na trgu dela«. Še bolj problematičen pa je Svobodin predlog znižanja prispevkov za samostojne podjetnike in kmete z letnimi prihodki do 30.000 evrov. Zavarovalna osnova zanje bi se določila v višini 60 odstotkov minimalne letne plače (in ne, kot velja sicer, 60 odstotkov povprečne plače). Sprememba naj bi veljala, dokler ne bo sprejeta sistemska rešitev.

Marijan Papež, generalni direktor ZPIZ: S to spremembo se neposredno poseže v bistvo sprejete reforme, da je pokojnina v čim večji meri odraz vplačanih prispevkov.

Kot prvi so se oglasili na Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ) z generalnim direktorjem Marijanom Papežem na čelu​ in opozorili, da bi takšna sprememba pomenila »nerazumen in škodljiv poseg« v temelj pokojninskega sistema, po katerem morajo biti pravice v čim večji meri odraz plačanih prispevkov. To je bilo tudi bistvo sprejete pokojninske reforme. Hkrati bi šlo za privilegiranje določene skupine zavarovancev »brez razumno utemeljenega razloga za razlikovanje«.

Že po trenutni zakonodaji se samozaposlenim in kmetom, ki plačujejo prispevke od najnižje zavarovalne osnove, pokojnina ne odmeri od njihove dejanske pokojninske osnove, ampak od socialnega korektiva – najnižje pokojninske osnove. To konkretno pomeni: starostna pokojnina........

© Dnevnik