V začetku meseca je državni zbor z 61 glasovi za potrdil odlok o razglasitvi ustavnega zakona o dopolnitvi tretjega poglavja ustave. Na podlagi odloka se je v ustavo dodal nov 74.a člen, ki ga je parlament s potrebno dvotretjinsko večino sprejel novembra. V njem piše, da ima vsakdo v skladu z zakonom pravico do uporabe gotovine pri bančnem poslovanju in drugih oblikah pravnega prometa.

Slovenija se je s tem pridružila Slovaški, ki je bila doslej edina članica evrskega območja s tovrstno ustavno ureditvijo. Pravico do gotovine je letos na ustavni ravni zagotovila tudi Madžarska, ki pa ni članica evrskega območja.

Novi člen slovenske ustave ne pomeni, da je že zdaj mogoče vedno in vsepovsod zahtevati možnost plačila z gotovino. Določba namreč vsebuje posebnost: to področje bo podrobneje uredil poseben zakon. Zanj je pristojno ministrstvo za finance. »Rok za sprejem zakona ni določen, prav tako ni določena časovnica priprave in sprejema, si pa bo ministrstvo prizadevalo za zakonsko ureditev te problematike čim prej v letu 2026,« je sporočilo Dnevniku.

Lani je bilo v Sloveniji z gotovino opravljenih 64 odstotkov vseh plačil na fizičnih prodajnih mestih, kar nas uvršča na drugo mesto med državami članicami EU – za Malto.

Državni zbor je ustavni zakon sprejel 21. novembra, in sicer na pobudo združenja Povezani smo, ki je novembra 2023 vložilo 56.267 podpisov. Kot so pojasnili v združenju, želijo jasno zaščititi fizično gotovino. Pojem gotovina se mora po njihovem prepričanju vedno nanašati na denar v fizični obliki. »Gotovina predstavlja temeljno sredstvo finančne svobode posameznika, omogoča enakopravno sodelovanje v gospodarskem življenju in krepi zaupanje v evro kot skupno valuto,« je poudaril Ivan Jurgec, pobudnik vpisa pravice do uporabe gotovine v ustavo.

Združenje je predlagalo besedilo 50.a člena ustave, v katerem bi se pravica do uporabe gotovine........

© Dnevnik