Po napadih na energetsko infrastrukturo na Bližnjem vzhodu, vključno z največjim plinskim objektom v Katarju, so se veleprodajne cene zemeljskega plina v Evropi zvišale za več kot 35 odstotkov. Minuli teden so veleprodajne cene dosegle najvišje vrednosti po decembru 2022.

Dodatni cenovni pritisk na energent, ki je še posebno pomemben za industrijo in energetski sektor, je posledica bojazni, ki sta jih sprožila izraelsko bombardiranje najpomembnejšega iranskega plinskega polja in povračilni iranski napad na največje svetovno vozlišče za utekočinjeni zemeljski plin Ras Laffan. Obrat na severu Katarja je največje svetovno proizvodno območje za utekočinjeni zemeljski plin (LNG) in zagotavlja približno petino svetovne oskrbe z LNG.

Sad Al Kabi, izvršni direktor družbe Qatar Energy, je po napadih sporočil, da dve od štirinajstih proizvodnih linij verjetno ne bosta v uporabi tri do pet let, kar bo proizvodne zmogljivosti v tem obdobju znižalo za približno 17 odstotkov. Državno podjetje bo morda moralo razglasiti višjo silo za dolgoročne pogodbe z Italijo, Belgijo, Južno Korejo in Kitajsko.

Skladišča plina v Evropi so po precej mrzli zimi skoraj prazna. Zaloge so skopnele na manj kot 29 odstotkov zmogljivosti, kar je najnižja raven od leta 2022 in približno 15 odstotnih točk pod petletnim povprečjem. Goldman Sachs in drugi analitiki opozarjajo, da bo sezona polnjenja, ki se začne aprila, letos precej zahtevnejša in počasnejša.

Bistveni motilec dobav je tudi zaprtje Hormuške ožine. Zaradi vojne na Bližnjem vzhodu na svetovnem trgu trenutno manjka približno petina običajno trgovanega LNG. Zaprtje ožine sicer neposredno ne omejuje oskrbe v Evropi, saj ga po tej poti ne uvaža veliko, vendar povzroča znatno zvišanje cen na svetovnih trgih. Referenčna cena v Evropi se je po začetku iranske vojne, ki je povzročila zaprtje vitalnih ladijskih poti, v primerjavi z lanskim marcem zvišala za približno 65 odstotkov.

Bombardiranje Katarja zelo zaboli Italijane

»Dobava zemeljskega plina v Slovenijo je stabilna in pričakujemo, da bo tako tudi v prihodnje,« pravijo na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo (MOPE). »Slovenija si je v zadnjem obdobju na področju zagotavljanja zemeljskega plina zagotovila dodatne vire. V tem pogledu velja posebej izpostaviti pogodbo z Alžirijo, ki zagotavlja stabilnejše količine po plinovodih prek Italije. Za zdaj tveganj za zanesljivo oskrbo ni.«

Dogajanje na Bližnjem vzhodu v naši neposredni bližini najbolj boleče občuti Italija, ki je najbolj plinsko odvisno gospodarstvo v Evropi, saj približno 38 odstotkov celotne oskrbe z energijo izvira iz plinskih elektrarn. Do nedavnega je uvažala tudi razmeroma velike količine LNG iz Katarja.

Povprečne veleprodajne cene električne energije v Italiji so se v letu 2026 v primerjavi s povprečjem lanskega leta zvišale za vsaj 12 odstotkov, kažejo podatki portala Electricity Maps. Vrednost letnih nabav je nazadnje narasla na 4,4 milijarde ameriških dolarjev. Podobno podražitev elektrike so letos imeli tudi na Madžarskem in v Romuniji, ki se prav tako uvrščata med pet najbolj plinsko odvisnih energetskih sistemov v celinski Evropi.

V torek bo liter bencina 12 centov dražji

Nadaljevanje napadov na Bližnjem vzhodu draži tudi nafto. Cena brenta se je v minulem tednu zvišala za skoraj šest odstotkov in se približala 120 dolarjem. V Sloveniji se že omejuje prodaja naftnih derivatov. Naftna družba Mol je fizičnim osebam omejila točenje na največ 30 litrov, pravnim osebam na 200 litrov. Za podoben korak so se odločili tudi na bencinskih servisih Shell, kjer so fizičnim osebam nakup omejili na 100 litrov, da bi preprečili kolaps dobav. Vlada je sprostila uporabo do 30 milijonov litrov dizelskega goriva iz varnostnih zalog naftnih derivatov in ukinila regulacijo cen na avtocestnih bencinskih črpalkah, nakar je Petrol tam liter goriva podražil za štiri cente, Mol pa je ceno litra bencina podražil za 28 centov, liter bencina pa za 36 centov nad regulirano ceno. V torek se bodo tudi te dvignile, liter dizla in kurilnega olja se bo podražil za približno 12 centov, bencin malenkost manj.

Kako bodo napolnili izpraznjena skladišča plina?

Če se razmere na Bližnjem vzhodu ne bodo naglo stabilizirale – kar ni verjetno – EU čaka napeto obdobje. Države članice se že pripravljajo na nakup večjih količin plina; Bruselj je namreč po ruski invaziji na Ukrajino sprejel zakonsko obvezo, da morajo biti skladišča do 1. novembra zapolnjena vsaj 90-odstotno.

Skladišča plina v Evropi so po precej mrzli zimi skoraj prazna. Zaloge so skopnele na manj kot 29 odstotkov zmogljivosti, kar je najnižja raven od leta 2022 in približno 15 odstotnih točk pod petletnim povprečjem. Goldman Sachs in drugi analitiki opozarjajo, da bo sezona polnjenja, ki se začne aprila, letos precej zahtevnejša in počasnejša.

»Status quo je nevzdržen – obstoječi mehanizmi ne zagotavljajo zadostne varnosti oskrbe, ker so spodbude za polnjenje skladišč neustrezne,« je za Politico povedal Sebastian Heinermann, direktor nemškega združenja INES. Lobistična skupina Eurogas opozarja, da strogi predpisi EU glede LNG-tovorov zmanjšujejo privlačnost prodaje v Evropo, saj se ti tovori raje preusmerjajo k najboljšemu ponudniku na svetovnem trgu.

Slovenija nima lastnih zalogovnikov, temveč najema zmogljivosti v sosednjih državah. Napolnjenost v Avstriji je trenutno 34-odstotna, v Italiji 38-odstotna. »Slovenija se zavzema, da EU čim prej vzpostavi mehanizem za spodbujanje polnjenja in prilagodi pravila glede stopnje zapolnjenosti, kjer bi bil razpon ciljne napolnjenosti boljši kot fiksni cilj,« poudarjajo na ministrstvu za energijo, ki ga vodi Bojan Kumer.

Nova energetska odvisnost in pritisk na naftne derivate

Od začetka leta 2022 se je struktura dobav zemeljskega plina v Evropo bistveno spremenila. Delež ruskega plina v EU je s 45 odstotkov padel na okoli 15 odstotkov, do novembra 2027 naj bi se dobave povsem ustavile. Ruski plin so nadomestile dobave LNG, večinoma iz ZDA. »Zgolj izločitev Rusije ni rešila problema energetske varnosti,« zdaj ugotavlja BBC.

Der Spiegel je preigral scenarij, v katerem bi tudi Ruska federacija povsem ustavila globalne dobave in s tem dodatno poglobila pomanjkanje tega energenta. Analiza razkriva, da bi tak ukrep dodatno okrepil tržno moč ZDA. Z vidika EU bi bil to dvorezen meč: ameriški plin sicer slabi Putinovo grožnjo, a odvisnost od ZDA pod Donaldom Trumpom prinaša nova tveganja. Inštituti Clingendael, Nupi in drugi opozarjajo, da želijo ZDA postati energetska velesila in izvajati pritisk prek trgov z energenti.

Na posameznih servisih občasno zmanjkuje goriva

Razmere na trgu pogonskih goriv že vplivajo na delovanje komunalnih podjetij po Sloveniji, so opozorili v Zbornici komunalnega gospodarstva Slovenije. Po podatkih njihovih članov s terena se pri izvajalcih gospodarskih javnih služb že pojavljajo konkretne motnje pri oskrbi s pogonskimi gorivi. Kažejo se kot pomanjkanje goriva na posameznih prodajnih mestih in kot omejitve pri točenju količin, nujnih za nemoteno izvajanje storitev. »Oskrba z gorivi tako že neposredno vpliva na izvajanje temeljnih komunalnih dejavnosti, ki so ključne za vsakodnevno delovanje družbe,« so opozorili. V primeru nadaljnjega zaostrovanja razmer obstaja resno tveganje za motnje ali celo prekinitev izvajanja storitev. Vlado so pozvali, naj se izvajalce gospodarskih javnih služb v takšnih razmerah jasno opredeli kot prednostne uporabnike pogonskih goriv ter da se vzpostavi učinkovite in operativno izvedljive mehanizme za njihovo prednostno oskrbo. Podobna opozorila so v zadnjih dneh podala tudi reprezentativna združenja prevoznikov. Po opozorilih OZS se prevozniki v zadnjih dneh soočajo z vse pogostejšim pomanjkanjem goriva oziroma z omejitvami, ki že ogrožajo izvajanje osnovnih prevozov. Takšno stanje neposredno ogroža delovanje prometnega sektorja in širšega gospodarstva, ki je v veliki meri odvisno od zanesljive in nemotene logistike. »Stanje je zelo zaskrbljujoče, saj kmetijske nafte na trgu ni, bencinski servisi so brez zalog. Kmetje se vozijo od servisa do servisa in iščejo kmetijsko nafto, torej kurilno olje, da bi lahko napolnili rezervoar na traktorju,« pa so stanje na terenu opisali v Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije.

© Dnevnik