SDH in kmetijski sklad sta denacionalizacijskim upravičencem izplačala več kot 1,8 milijarde evrov |
Decembra je minilo 34 let od uveljavitve zakona o denacionalizaciji (ZDen), ki ureja vračanje podržavljenega premoženja. Po podatkih ministrstva za pravosodje so upravni organi (upravne enote in ministrstva) prejeli skupno 39.715 denacionalizacijskih zahtevkov. Zadnji dan lanskega leta, to je skoraj 35 let po uveljavitvi zakona o denacionalizaciji, jim je ostalo še 65 nerešenih zadev, od tega 39 na prvi stopnji in 26 v pritožbi na drugi stopnji ter na upravnem in vrhovnem sodišču.
Ministrstvo za kulturo, ki na prvi stopnji odloča o denacionalizaciji stvari, zavarovanih po predpisih o varstvu kulturne dediščine, bi moralo postopke vračanja nacionaliziranega premoženja končati do 30. junija 2005, vendar ima na prvi stopnji še vedno nerešenih deset zadev in sedem v pritožbi. Ministrstvo za naravne vire in prostor, ki odloča o vračilu premoženja, zavarovanega po predpisih o ohranjanju narave, ima na prvi stopnji še eno nerešeno zadevo ter dve v pritožbi, in to že skoraj dve leti. Ministrstva, ki na drugi stopnji rešujejo pritožbe, imajo skupno še osem nerešenih zadev, od tega kmetijsko štiri, ministrstvi za naravne vire in prostor ter za gospodarstvo pa po dve.
Denacionalizacijskim upravičencem pripadajo tudi zamudne obresti, in sicer od vložitve zunajsodnega zahtevka za odškodnino do njenega izplačila, zaradi česar jim je v interesu, da se denacionalizacijski postopek vleče kar najdlje, saj denarja ne bi mogli nikjer drugje bolj oplemenititi, kot ga lahko v primeru dolgotrajnega denacionalizacijskega postopka.
Upravne enote, ki bi morale denacionalizacijske postopke končati do 31. marca 2005, so v zamudi že skoraj enaindvajset let. Ministrstvo za pravosodje, ki vsake tri mesece spremlja, kako daleč je proces denacionalizacije, je v zadnjem poročilu ugotovilo, da imajo upravne enote še vedno osemindvajset nerešenih denacionalizacijskih zadev. Ker jih je največ, štirinajst, na področju........