Do zavetišča za konje po vseh bližnjicah, tudi mimo vladne službe za zakonodajo |
Sredi lanskega avgusta je začela veljati novela zakona o zaščiti živali, ki je med drugim uzakonila vzpostavitev zavetišča za kopitarje, za katero bo ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) eni od nevladnih organizacij s področja zaščite živali podelilo desetletno koncesijo, stroške delovanja tega zavetišča pa bo v nasprotju z zavetišči za zapuščene hišne živali v celoti kril državni proračun. Med drugim 1700 evrov na mesec (brez DDV) za zagotavljanje namestitvenih boksov, vodji zavetišča bo država izplačevala povprečno mesečno plačo, ki v Sloveniji trenutno znaša 2629,71 evra bruto oziroma 1653,73 evra neto, oskrbnik zavetišča bo od davkoplačevalcev prejemal minimalno plačo, ki za leto 2026 znaša 1481,88 evra bruto. Proračun bo zagotovil tudi denar (6,5 evra brez DDV na dan na žival) za stroške krme, nastilja, veterinarske oskrbe, kovača, nakladanja in prevoza živali …
Zaobšli vlado in njene pravnike
Zavetišče za kopitarje naj bi po zagotovilih pobudnikov s poslanko SD Meiro Hot na čelu nujno potrebovali predvsem zaradi odsluženih policijskih konj, da ne bi končali v klavnici. Toda policija je za Dnevnik zatrdila, da pobude za vzpostavitev takšnega zavetišča niso nikoli dali. So pa MKGP dvakrat pisno predlagali ureditev problematike vseh zapuščenih rejnih živali, s katerimi se je policija srečevala pri opravljanju operativnih nalog, zlasti v okolici romskih naselij. Toda zavetišče, ki ga bomo stoodstotno financirali davkoplačevalci, bodo dobili zgolj kopitarji. Torej konji in osli ter križanci med tema vrstama. Iz podatkov Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) izhaja, da bi zavetišče nemara bolj potrebovali za druge rejne živali. Njihovi inšpektorji so namreč v letu 2024 imetnikom odvzeli 360 rejnih živali, vendar nobenega konja ali osla. Lani so odvzeli 64 rejnih živali, od tega nobenega konja, osle pa tri.
Kmalu naj bi zaživelo zavetišče za kopitarje, ki ga bo stoodstotno financirala država. Pobudniki njegove uzakonitve so zvito zaobšli vse pravne ovire, tudi zakon o gospodarskih javnih službah, na podlagi katerega mora koncesijski akt za opravljanje javne službe izdati vlada, in ne minister, kot se bo zgodilo v tem primeru.
Da se je določilo, nanašajoče se na zavetišče za kopitarje, znašlo v noveli zakona o zaščiti živali, je šele v drugem branju na plenarni seji državnega zbora (DZ) z vloženim amandmajem poskrbela poslanka Meira Hot. Ko je bil zakonski osnutek v vladni proceduri, zavetišča za kopitarje še ni bilo v njem, zato predlagatelju ni bilo treba pripraviti ocene finančnih posledic tega projekta in zakona med drugim dati v presojo vladnim pravnikom. Če bi ga, ti rešitve, da desetletno koncesijo za opravljanje javne službe pomoči, oskrbe in nastanitve zapuščenih ali upokojenih kopitarjev kar na podlagi pravilnika podeli kmetijski minister, najverjetneje ne bi podprli.
S podelitvijo koncesije se jim mudi
Avtorji ideje o vzpostavitvi zavetišča za kopitarje so v novelo zakona o zaščiti živali zadnji trenutek vnesli celo povsem nerealno določilo, da mora MKGP prvi javni razpis za podelitev desetletne koncesije objaviti najpozneje v enem mesecu od uveljavitve zakona. Če bi sledilo črki zakona, bi moralo to storiti najkasneje 20. septembra lani, vendar še vedno ni. Je pa MKGP te dni v uradnem listu objavilo pravilnik o pogojih za podelitev in izvajanje koncesije za opravljanje javne službe pomoči, oskrbe in nastanitve zapuščenih ali upokojenih kopitarjev. Pravilnik bo podlaga za podelitev desetletne koncesije eni od nevladnih organizacij s področja zaščite živali.
V kratkem bo najverjetneje sledila tudi objava javnega razpisa, saj naj bi se kmetijski ministrici Mateji Čalušić s podelitvijo koncesije, ki naj bi bila že vnaprej rezervirana za Društvo za zaščito konj Natalije Nedeljko, mudilo, da ne bi nov kmetijski minister tega projekta ustavil. Da naj bi bila uzakonitev takšnega zavetišča pisana na kožo Društvu za zaščito konj, kaže tudi to, da je MKGP to društvo za delovanje na področju zaščite živali, kar je pogoj za pridobitev koncesije, registriralo šele 30. julija 2025, le šest dni po potrditvi zakona v državnem zboru. Pred tem je bilo registrirano za delovanje v javnem interesu na področju kmetijstva in se kot takšno za koncesijo za zavetišče ne bi moglo potegovati. Ker statusa delovanja v javnem interesu na področju zaščite živali ni mogoče pridobiti brez usposabljanja, je MKGP prek veterinarske fakultete na hitrico poskrbelo tudi za to, čeprav ni vrsto let poprej sicer predpisanih in obveznih usposabljanj nihče organiziral in tudi ne preverjal.
Zavetišče za reševanje eksistence posameznikov?
Se je pa v medresorskem usklajevanju omenjenega pravilnika zapletlo. Damjan Tušar, namestnik direktorja službe vlade za zakonodajo (SVZ), je za Dnevnik potrdil, da je MKGP pravilnik o pogojih za podelitev in izvajanje koncesije za opravljanje javne službe pomoči, oskrbe in nastanitve zapuščenih ali upokojenih kopitarjev izdalo na podlagi določbe, ki so jo v novelo zakona o zaščiti živali dodali šele v postopku obravnave v državnem zboru. »Torej ni bila del predloga novele kot predmet medresorskega usklajevanja z našo službo,« je poudaril Tušar. Izpostavil je tudi, da gre v tem primeru za odmik od običajne prakse, saj bi morala koncesijski akt izdati vlada, in ne kmetijsko ministrstvo. »Pravnosistemsko se koncesije za izvajanje javnih služb podeljujejo v okviru zakona o gospodarskih javnih službah, ki v 32. členu določa, da je koncesijski akt predpis vlade,« je dejal Tušar in dodal, da je SVZ to izpostavila v svojih mnenjih k predlogu pravilnika. Še več, predlagala je razmislek o tem, da bi zakon o zaščiti živali v tem delu spremenili.
A ker se to ni zgodilo, sporno zakonsko določilo, ki daje kmetijskemu ministru podlago za izdajo koncesijskega akta v obliki pravilnika, velja. Desetletne koncesije za izvajanje javne službe pomoči, oskrbe in nastanitve zapuščenih ali upokojenih kopitarjev, kot rečeno, ne bo podelila vlada, kot je to običajno, ampak kar minister, pristojen za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. »Eklatantna kraja. Ko bo koncesija podeljena, bodo pa pritiskali na inšpekcijo za povečan obseg odvzemov konj. Gotovo je veliko primerov, ko je treba reševati tudi druge rejne živali, ne le konje. Toda ne na tak način, da rešujejo eksistenco točno določenih ljudi,« nam je dejal eden od ogorčenih sogovornikov iz konjeniških krogov.
Brezbrižni skrbniki državnega proračuna
Dnevnik je 7. julija lani ministrstvo za finance vprašal, ali so dali soglasje za zavetišče za kopitarje glede na to, da bo njegovo delovanje financiral državni proračun. Zanimalo nas je tudi, na koliko so ocenjeni letni stroški njegovega delovanja, katero proračunsko postavko bodo bremenili in ali je denar za zavetišče zagotovljen. »Pri noveli zakona o zaščiti živali gre za poslanski amandma. V tem primeru ni nujno potrebno soglasje vlade oziroma pristojnih ministrstev. Ministrstvo za finance se je v medresorskem usklajevanju opredelilo do posameznih rešitev, medtem ko se do finančnih posledic, ki so nastale med zakonodajnim postopkom v DZ, ni opredelilo,« so nam brezbrižno odgovorili na MF.