Je v sodobnih pogledih na razvoj Ljubljane gradnja stolpnic smiselna? |
Pred dnevi je potekala javna obravnava odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu 16 Baragovo semenišče in Gospodarsko razstavišče. Območje, ki ga obravnava odlok, sega na severu do Linhartove ceste, na zahodu do Dunajske in na jugu do Vilharjeve. Na vzhodu meji na obstoječo pozidavo ob Valjhunovi in Detelovi ulici ter območje načrtovanega zahodnega dela severnega mestnega parka ob Navju. V OPPN je predvidena gradnja šestih stavb s pripadajočimi ureditvami. Med njimi so ob križišču Dunajske in Linhartove načrtovane hotelska, poslovna in stanovanjska stavba, ki jo sestavljajo dva stolpa in nižji povezovalni del, ob križišču Dunajske in Vilharjeve pa je predvidena gradnja stolpnice z dodatno sejemsko in kongresno dvorano.
Med načrtovanimi projekti za Bežigradom izpostavljamo višinske poudarke. V Ljubljani je bilo po Nebotičniku v mestu zgrajenih 118 stolpnic, visokih od 42 do 89 metrov. Za gradnjo novih med 75 in 100 metri višine je predvidenih okoli 14 stolpnic, kar vključuje tudi tiste, ki so v gradnji.
arhitekt, nekdanji profesor in ljubljanski podžupan za področje urbanizma
Stolpnice je primerno graditi samo na posebej izbranih mestih in za posebej premišljene namene oziroma kombinacije funkcij po prerezu glede na širšo in ožjo okolico, kot jih določajo različna merila primernosti. Visoke in še posebej najvišje stavbe naj bi torej ne stale tam niti ne imele takšne višine in oblike, kot bi to želeli investitorji bodisi zaradi dobička bodisi prestiža. V takšnem primeru celovito in urejeno načrtovanje mesta hitro razpade. Zato morata načrtovanje lokacij in določanje višin v procesu razporejanja prostorskih poudarkov in točk posebnih zgostitev izhajati iz tehtnega premisleka in dolgoročnega pogleda na celovit razvoj mesta za vsak primer posebej, pri čemer se naslanjamo na deset posebnih pravil in omejitev. V Ljubljani razporejamo stolpnice po višini v tri skupine, do 60, 80 in 100 metrov, kar je tudi največja dovoljena višina, poravnana z grajskim stolpom. Nižje so primernejše za stanovanja, višje za poslovne stavbe, najvišje za mešano rabo. Nove stolpnice praviloma dopolnjujejo obstoječe, razpostavljene vzdolž vpadnic zaporedoma ob križiščih ali gručasto v snopih, pri čemer je višina prilagojena tako sosednjim kot merilu okolice. Stolpnice so torej zaželene, če ne prevladujejo nad mestom, če s primernim zgoščanjem zmanjšujejo njegovo širitev in podpirajo javni prevoz, če vključujejo različne uporabnike in dejavnosti, če so energetsko učinkovite in izboljšujejo kakovost bivanja, če imajo čim manjšo zazidano površino in zato čim več zelenja na prepustnih tleh stavbnega........