Danes je petnajsti oktober, mednarodni dan kmetic, zato bi rada mimobežno spomnila, da je Slovenija v Frankfurtu gostovala s sloganom Satovje besed. Korenine in satovje: jasno kot beli dan. Brez kmetic ni nič, pa če se na glavo postaviš, a za oboje, kmetice in književnost, so jasni dnevi oddaljena utopija, resničnost pa nočna mora, ki traja tudi podnevi. Ponoči zaradi temnih misli ne moremo spati in podnevi zaradi belih noči ne moremo misliti. Avla Harmonija, vsekakor!

Po uvodni ceremoniji, na kateri tokrat ne bo Slavoja Žižka, še vedno pa se bo dogajal genocid v Gazi, invazija v Libanonu in smrtonosna vleka elastike z Iranom s kandirano češnjico v obliki tankovskih napadov na oporišča mirovnih sil Združenih narodov, se bo italijanski program nadaljeval v frankfurtski Alte Oper, kjer bodo proslavili stoletnico smrti Giacoma Puccinija; orkester iz Verone bo izvedel nekaj najslavnejših Puccinijevih stvaritev.

O italijanskem gostovanju na Frankfurtskem knjižnem sejmu bomo v prihodnjih dneh slišali marsikaj, gotovo tudi to, da Roberto Saviano, eden najpomembnejših in najbolj ogroženih pisateljev našega časa, ni med povabljenimi avtorji uradne italijanske sejemske ekspedicije. Le kako bi bil. Pred natančno enim letom je rimsko sodišče odločilo, da mora........

© Dnevnik