Konkreten korak k večji energetski oskrbi |
Septembra lani se je v celjski občini začel projekt postavitve novih sončnih elektrarn na javnih objektih, ki se je uspešno zaključil v teh dneh. Gre za enega ključnih korakov k večji energetski samooskrbi, znižanju stroškov energije ter uresničevanju ciljev zelenega prehoda na ravni mesta. Vse sončne elektrarne, ki so bile nameščene na enajst javnih objektov, so že priključene na elektroenergetsko omrežje. »Pomemben del projekta je vzpostavitev energetske skupnosti, v katero je že danes vključenih več kot 30 javnih objektov v mestu. Takšen model omogoča povezano upravljanje proizvodnje in porabe električne energije, boljšo izrabo proizvedene energije ter večjo stabilnost in predvidljivost stroškov,« pravi celjski župan Matija Kovač.
Več kot 30 objektov v energetski skupnosti
V projektu, za katerega je celjska mestna občina pridobila nekaj več kot milijon evrov nepovratnih sredstev ministrstva za okolje, podnebje in energijo v okviru načrta za okrevanje in odpornost, je bilo vzpostavljenih približno 1,4 megavatne ure (MWh) novih sončnih elektrarn na različnih lokacijah, med drugim na stadionu Z'dežele, letnem kopališču, zdravstvenem domu, osnovnih šolah, vrtcih in drugih javnih objektih. Skupna vrednost naložbe znaša 1,4 milijona evrov, kar je 998 evrov na kilovatno uro skupaj z davkom na dodano vrednost. Poleg gradnje ta cena vključuje tudi petletno vzdrževanje naprav, upravljanje sistema, prevzem presežkov ter dobavo primanjkljajev električne energije.
Sončne elektrarne so namestili tudi na streho športnega centra Skalna klet. Foto: MOC
»Z zaključkom tega projekta pomembno povečujemo delež obnovljivih virov energije v javnih stavbah. Nove sončne elektrarne bodo na leto proizvedle okoli 1462 megavatnih ur čiste električne energije, kar pomeni približno 15-odstotni delež v skupni porabi električne energije javnih stavb občine. Predvidena proizvedena količina električne energije ustreza letni porabi približno 450 povprečnih gospodinjstev,« pojasnjuje Kovač. Obenem ta projekt prinaša tudi konkretne finančne učinke, saj ocenjeni letni prihranki pri stroških električne energije znašajo približno 200.000 evrov, v celotni življenjski dobi naprav pa naj bi skupni prihranki dosegli okoli pet milijonov evrov. »S projektom sončnih elektrarn smo naredili konkreten korak k večji energetski samooskrbi in dolgoročni stabilnosti stroškov, hkrati pa vzpostavitev energetske skupnosti predstavlja tudi začetek sistematičnega pristopa k trajnostnemu razvoju in odgovornemu ravnanju z energijo,« še pravi celjski župan Kovač. Izpostavlja tudi pomemben premik v načinu upravljanja energije na ravni mesta. Celjska občina bo vlaganja v obnovljive vire energije nadaljevala tudi v prihodnje ter iskala energetske rešitve, ki bodo prispevale k večji trajnosti, učinkovitosti in kakovosti bivanja v mestu.