Izenačen boj med SDS in Gibanjem Svoboda |
Volilna preferenca SDS je nekaj slabša, kot je bila tedaj, rejtingi drugih strank oziroma kandidatnih list pa se niso pomembneje spremenili.
Zaradi napredovanja Gibanja Svoboda in nazadovanja SDS sta ti dve stranki trenutno zelo izenačeni – namero, da ju volijo, je med anketo izreklo po 23 odstotkov anketirancev, kar med opredeljenimi volilci pri Svobodi pomeni 27-odstotno, pri SDS pa 28-odstotno volilno podporo. Če bi bile volitve danes, bi torej SDS in GS lahko pričakovali, da bi z njih izšli z domala enakim volilnim rezultatom. In ko ta njuna pričakovana rezultata preračunamo v verjetne poslanske mandate, bi SDS v novem parlamentu lahko zastopalo 28, GS pa 27 poslancev. Desnica bi bila pred levico v prednosti za dva poslanska sedeža.
Tri tedne pred parlamentarnimi volitvami je tretja ta čas najmočnejša kandidatna lista skupna lista NSi, SLS in Fokusa. Njen rejting je s 6,5 poskočil na 7,7 odstotka oziroma na dobrih 9 odstotkov glasov med opredeljenimi. Socialni demokrati bi po najnovejši meritvi Ninamedie verjetno prejeli 8,2 odstotka glasov, nekaj manj (po 7,8 odstotka) pa prav tako izenačeni Logarjevi Demokrati in skupna lista Levice in Vesne.
Število strank, ki bi vstopile v parlament, se je spet skrčilo na šest, saj je volilna podpora Stevanovićevi Resnici s 3,7 odstotka med opredeljenimi upadla na 2,6 odstotka, s tem pa se je stranka oddaljila od 4-odstotnega parlamentarnega praga. Okoli treh odstotkov iz volilnih kabin se vrti tudi rejting Preroda Vladimirja Prebiliča.
Sodeč po najnovejši projekciji bi levici, torej Svobodi, Socialdemokratom in poslanski frakciji Levice + Vesne, pripadlo skupaj 43 mest, desnici, torej Slovenski demokratski stranki, Demokratom in združenim NSi + SLS + Fokusu, pa 45 mest.
Neopredeljenih je trenutno 15 odstotkov volilnih upravičencev. V primerjavi z našimi predvolilnimi anketami v minulih letih in desetletjih je to nizek delež neopredeljenih, saj je v preteklosti in mesec dni pred volitvami segal tja do 25 ali še več odstotkov.
Logar uspešno krade glasove SDS
Zdi se, da k nizkemu deležu neopredeljenih prispeva tudi nastop novih strank, ki so k sebi pritegnile »odpadnike« etabliranih strank. Tak najuspešnejši lovilec nezadovoljnih s svojo nekdanjo stranko so Logarjevi Demokrati: dobrih 40 odstotkov glasov Logarjevim prinašajo nekdanji volilci SDS, po 20 odstotkov glasov pa jim namenjajo nekdanji volilci Svobode in Nove Slovenije. Tudi med volilci Prebiličevega Preroda z enakim, torej 40-odstotnim deležem prednjačijo bivši volilci GS, vendar pa so rejtingi »odpadniškega« Preroda precej nižji od rejtingov »odpadniških« demokratov. Ker anketa kaže, da je stranka s svojim 2,9-odstotnim deležem daleč od parlamentarnega praga, se zdi, da imajo na levici prav, ko se jezijo, da bo ta volilna podpora Prerodu izpuhtela v nič, namesto da bi se pretopila v dodatne poslanske sedeže leve sredine.
Kako zveste volilce imajo posamezne stranke?
Za Gibanje Svoboda bi letos glasovalo 52 odstotkov tistih, ki so za to stranko glasovali že leta 2022 (ena petina njenih nekdanjih volilcev pa še vedno vztraja v neopredeljenosti). Enak delež zvestih volilcev glede na leto 2022 imajo tudi Socialni demokrati. Toda ta deleža zvestobe Svobodi oziroma SD nista visoka, če ju primerjamo z zvestobo volilcev Janševi SDS: 75 odstotkov volilcev, ki so za SDS glasovali na zadnjih parlamentarnih volitvah, bo letos ponovilo svojo volilno izbiro. Nekaj podobnega velja za Levico, saj namerava 70 odstotkov nekdanjih volilcev Levice ponovno glasovati za to stranko oziroma za skupno listo Levice in Vesne.
Odločila bo volilna udeležba
O tem, kdo bo prevladal in sestavljal prihodnjo vlado, bo odločila volilna udeležba – med anketo je tri četrtine vprašanih dejalo, da se bodo volitev zagotovo ali verjetno udeležil. Dejanska volilna udeležba je vedno precej nižja od anketirane. Na zadnjih parlamentarnih volitvah leta 2022 je bila udeležba visoka, 71-odstotna. Če bi bila volilna udeležba visoka tudi letos, bi se predstavljena razmerja še lahko obrnila v korist levice, saj se njeni privrženci volitev običajno udeležujejo manj zavzeto od volilcev desnih strank. Več kot hvaljenje z doseženimi rezultati bi torej zaleglo, če bi levica zmogla prepričati svoje simpatizerje, da se 22. marca morajo odpraviti na volišča.
Javnomnenjska anketa je bila izvedena med 23. in 25. februarjem 2026 kot kombinacija telefonskega (CATI) in spletnega anketiranja (CAWI). Realiziranih je bilo 1000 anket. Za potrebe telefonskega anketiranja je bil uporabljen dvostopenjski naključni vzorec. Osnova vzorčenja je bil univerzalni telefonski imenik, iz katerega so bila naključno izbrana gospodinjstva na območju vse Slovenije in znotraj njih naključno izbrani anketiranci. Spletno anketiranje je bilo izvedeno v okviru spletnega panela Ninamedie, vključilo je reprezentativno skupino udeležencev. Pred analizo so bili podatki uteženi po starosti in izobrazbi, s čimer smo zagotovili večjo reprezentativnost vzorca. Standardna napaka vzorca je +/– 3,2 odstotka.
Ponatis in uporaba rezultatov javnomnenjske ankete sta dovoljena le z izrecnim soglasjem naročnice ankete, družbe Dnevnik Mediji. Po izteku 12 ur od prve objave javnomnenjske ankete v edicijah naročnice pridobitev dovoljenja ni več potrebna.