Jonathan Quick, ki je konec januarja dopolnil 40 let, je s Kopitarjem dvakrat osvojil Stanleyjev pokal (2012, 2014). Medtem ko je najboljši slovenski hokejist vseh časov vso kariero ostal v Los Angelesu, je Quick leta 2023 doživel še en vrhunec – z moštvom Vegas Golden Knights je še tretjič dvignil Stanleyjev pokal in dopolnil izjemno zbirko lovorik. Zadnji dve sezoni je branil v New Yorku, a z Rangersi ni dočakal nastopa v končnici, kar je pomenilo tiho slovo od igre na najvišji ravni.

Partnerstvo, ki je zaznamovalo obdobje

»Osvojiti Stanleyjev pokal je nekaj, o čemer sanjaš kot otrok,« je po naslovu leta 2012 dejal Jonathan Quick, rojen v Milfordu v ameriški zvezni državi Connecticut. Po študiju na Univerzi Massachusetts so ga Kralji izbrali na naboru NHL leta 2005, kjer je hitro pokazal izjemne reflekse in eksplozivnost. Njegov nepredvidljivi, a učinkovit slog branjenja je nasprotnikom pogosto povzročal nemalo težav.

813 tekem je Jonathan Quick v karieri odigral v ligi NHL (698 v rednem delu in 115 v končnici), od tega je nanizal 410 zmag in 65 tekem brez prejetega gola.

Quick je v več intervjujih ob obletnicah naslovov poudarjal, da je bilo jedro ekipe ključno za oba šampionska pohoda, saj so igralci zgradili medsebojno zaupanje in stabilnost, ki sta odločala v končnicah. Kopitarja je pogosto izpostavljal kot enega od osrednjih členov moštva, ki je s svojo mirnostjo in konstantnostjo dajal ravnotežje celotni ekipi.

»Jonathan je bil v tistem obdobju verjetno najboljši vratar v ligi,« je o njem dejal Anže Kopitar in dodal, da so njegove obrambe ekipi vlivale samozavest, ki je bila temelj dveh naslovov prvaka. Po Quickovem odhodu iz Kalifornije je Kopitar poudaril, da je bil nepogrešljiv del identitete Kraljev in njihovih šampionskih let.

Neponovljiva končnica leta 2012

Vrhunec Quickove kariere je bil leta 2012, ko je Los Angeles popeljal do prvega Stanleyjevega pokala. Za izjemne predstave je prejel nagrado Conna Smytha, ki jo v ligi NHL podeljujejo najkoristnejšemu igralcu končnice Stanleyjevega pokala. Na 20 tekmah je v povprečju prejel 1,4 zadetka na tekmo, imel več kot 94-odstotno uspešnost obramb in več zaporednih tekem brez prejetega gola, kar ga uvršča med najbolj dominantne vratarje končnice v zgodovini NHL.

»V končnici ne razmišljaš o številkah, ampak samo o naslednjem strelu,« je dejal za ESPN. Dve leti pozneje je s Kopitarjem osvojil še drugi Stanleyjev pokal in utrdil status klubske legende. V enem izmed pogovorov je tudi dejal, da je bil zanj največji kompliment, ko je ekipa po težki zmagi »verjela, da bo zadaj vedno našla rešitev«.

Rekordi, ki potrjujejo veličino

Trikratni dobitnik Stanleyjevega pokala ima največ zmag (410) in tekem brez prejetega gola (65) od vseh vratarjev, rojenih v Združenih državah Amerike, v zgodovini lige NHL in je skupno 12. po številu zmag. »Nikoli nisem igral zaradi rekordov, temveč zato, da bi pomagal ekipi do zmage,« je ob enem izmed mejnikov poudaril za NHL.com.

Nikoli nisem igral zaradi rekordov, temveč zato, da bi pomagal ekipi do zmage.

Jonathan Quick, vratar

Ob koncu kariere je izpostavil, da si želi več časa posvetiti družini, hkrati pa ostati povezan s hokejem kot mentor ali trener vratarjev. »Če lahko komu pomagam, da bo za odtenek boljši od mene, je to zame popoln naslednji korak,« je še dejal v zadnjem obdobju kariere. Z ženo Jaclyn Quick (rojeno Jacobs) imata tri otroke – hčerko Madison ter sinova Connorja in Ryana. 

© Dnevnik