Sončni  mrk nastane, ko Luna prečka črto med Zemljo in Soncem delno ali popolno za opazovalca na Zemlji. Kolobarjasti sončni mrk se zgodi, ko je Lunin navidezni premer manjši od Sončevega, zato Luna ne zakrije celotnega Sonca in okoli nje ostane svetel obroč, podoben prstanu.

Magnituda tega mrka bo približno 0,963, kar pomeni, da bo v času maksimuma prekrit velik del sončnega premera, a ne v celoti. 

Spektakel pri nas ne bo viden 

Glavna omejitev za opazovalce v naših krajih je geografska lega, saj bo pas kolobarjaste faze prešel izključno prek Antarktike. Zunaj tega območja bo mrk viden le delno, in sicer v nekaterih delih južne Afrike, vključno z Madagaskarjem, ter na skrajnem jugu Čila in Argentine. 

Ta dogodek odpira sezono mrkov v februarju in marcu 2026, saj mu bo približno dva tedna pozneje, 3. marca, sledil popolni lunin mrk.

© Dnevnik