Banane – nekoč nedostopno rumeno zlato, danes osnova šolske malice |
Če stopite v katero koli trgovino v Sloveniji, od največjega hipermarketa do najmanjše vaške prodajalne, boste skoraj zagotovo našli enak prizor: skladovnico živo rumenih, rahlo ukrivljenih sadežev. Banane so danes najbolj prodajani sadež na svetu in tudi v Sloveniji po količini porabe tekmujejo z našim avtohtonim jabolkom. Vendar pa je njihova pot do naših krožnikov dolga, zapletena in polna zanimivih preobratov.
Banana je eden najstarejših gojenih sadežev na svetu. Prvi zapisi o njenem gojenju segajo v jugovzhodno Azijo, na območje današnje Malezije, Indonezije in Papue Nove Gvineje, že pred več kot 7000 leti. Od tam so potovale v Indijo, kjer so jih častili v starih spisih, nato pa so jih arabski trgovci zanesli v Afriko. Ime »banana« naj bi celo izviralo iz arabske besede banan, kar pomeni prst.
Vendar pa banane, kot jih poznamo danes, v Evropi niso bile prisotne vse do konca 19. stoletja. Težava je bila očitna: banane hitro zorijo in še hitreje gnijejo. Brez hladilne tehnike je bil prevoz iz tropov v Evropo ali Severno Ameriko nemogoč. Prelomnica se je zgodila z izumom parnikov s hlajenimi podpalubji. To je omogočilo podjetjem, kot je zloglasni United Fruit Company (danes Chiquita), da so začela množično uvažati banane iz Srednje in Južne Amerike na mize Zahoda. Sadež, ki je bil nekoč eksotična zanimivost za bogataše, je zaradi množične proizvodnje postal sadje »za delavski razred« – poceni, hranljiv in higieničen, saj pride v lastni embalaži.
Če vprašate povprečnega Američana o bananah, bo govoril o zajtrku. Če vprašate Slovenca, ki je odraščal v sedemdesetih ali osemdesetih letih prejšnjega stoletja, bo govoril o nostalgiji in pomanjkanju. V času nekdanje Jugoslavije, zlasti v........