Zadrega in dilema: kaj zapisati med minuse kupejevskega športnega terenca? |
Cortina je te dni kot eden izmed gostiteljev olimpijskih iger središče športnega dogajanja, sami pa smo se pred časom nanjo spomnili iz čisto drugih razlogov. Na krajšem testu smo se namreč družili z električnim SUV fordom caprijem. Res je, Capri je tako kot Cortina še en zemljepisni pojem, povezan z Italijo. Oziroma sta dva – gre namreč tako za otok kot mesto na njem. A to ni bil razlog. Ford capri, tisti prvi, originalni, je bil namreč med letoma 1968 in 1986 priljubljen športni avtomobil, ki je za Ford v Evropi pomenil nekaj takšnega kot v ZDA sloviti mustang. Fordov kupe, poimenovan po otoku pred amalfijsko obalo, pa je nastal na osnovi forda cortine, srednje velikega družinskega avtomobila, ki pa je ime dobil po Cortini, ki jo omenjamo v prvem stavku.
/ Foto: Matjaž Terzič
Pri tem je zanimivo, da fordu capriju sprva to ime sploh ni bilo namenjeno. Ko je bil avto še v razvojni fazi, so ga namreč poimenovali colt, a imena nato niso smeli uporabiti, ker ga je uporabil že Mitsubishi. Capri je bil tako šele druga izbira, po koncu proizvodnje pred 40 leti pa je ime znova oživelo pred dvema letoma, kot omenjeno, v povsem drugačnem štirikolesniku. Ki je, vsaj za naše pojme, ena boljših izbir na trgu že kar precej velikih električnih športnih terencev.
Zadnjo trditev bi lahko podkrepili z informacijo, da bi se capri, če bi vprašali uredništvo Nedeljskega dnevnika in Dnevnika, letos znašel v finalu izbora za slovenski avto leta. Dlje ko smo se z njim družili, bolj všeč nam je bil in dejansko smo se znašli v zadregi, ko smo na koncu testa v beležki z opombami želeli izpolniti rubriko, v katero zapišemo minuse. Dobro, morda bi to lahko bila cena (o njej na koncu), a je capri na voljo tudi z drugačnimi kombinacijami motorjev, baterije in opreme kot testni, ki predstavlja vrh ponudbe, in torej lahko tudi (bistveno) ugodnejši. Pa tudi takega ne moremo označiti za pregrešno dragega, saj gre za avto, ki se lahko primerja tudi s po imenu prestižnejšo konkurenco.
2 električna, 250 kW/340 KM
1-stopenjski samodejni
5,3 s do 100 km/h, 180 km/h
Doseg (tovarna/testni):
Dolžina in prtljažnik:
4,63 metra, 567 litrov
V prvi vrsti pri tem mislimo na kakovost izdelave in izbiro materialov, ki omogočijo odlično počutje tako vozniku kot potnikom – slednjim tudi zato, ker je capri zelo prostoren avtomobil, kar podpre še s precej velikim prtljažnim prostorom. Voznik bo medtem hitro našel dober položaj za volanom, če že kaj, zna koga zmotiti preglednost nazaj, ki je pač omejena z atraktivno obliko kupejevskega športnega terenca. Pohvale si zasluži tudi gromozanski osrednji zaslon na dotik, ki je ob tem premičen, tako da lahko menjate njegov naklon, za njim pa se skriva priročen velik odlagalni prostor.
/ Foto: Matjaž Terzič
Pripomb ni niti glede vožnje. Moči je v dveh elektromotorjih skoraj preveč, reakcija ob močnejših pospeških je hipna in skoraj brutalna, baterija kapacitete 79 kilovatnih ur pa bo v vsakršnih razmerah zagotavljala najmanj 400 kilometrov dosega. Če boste vozili počasneje (v mestih) in če bodo temperature ugodnejše (beri: toplejše) kot v času našega druženja, pa še vsaj 100 kilometrov več. Ko se vam mudi in je baterija skoraj prazna, jo je mogoče na hitri polnilnici v idealnih razmerah z 10 do 80 odstotkov napolniti v dobrih 25 minutah.
Pa smo pri ceni. Res je, na trgu je kar nekaj ugodnejših (tudi bistveno) možnosti, a s subvencijo se tudi najboljšega in najbolje opremljenega caprija da dobiti za krepko manj kot 40.000 evrov. Precej težje pa mu je poiskati podobno dobro alternativo po večini drugih meril.