Ko v parku prosimo mimoidočega, naj nam posname skupinsko fotografijo, mu zaupamo, da ne bo pobegnil z našim telefonom. Ko stopimo na prehod za pešce, verjamemo, da voznik avtomobila ne bo pritisnil na plin, in ko gremo mimo neznanca na ulici, računamo, da nas ne bo napadel. In vsakič, ko stopimo na avtobus, sklenemo dogovor z voznikom in vsemi potniki. Brez tega tihega dogovora na različnih ravneh – od prometnih pravil do finančnega sistema – družbeno življenje preprosto ne more delovati.

Od našega zaupanja v neznanca na ulici je odvisno, ali bomo prihodnost preživeli kot skupnost ali kot zbirka prestrašenih posameznikov, ki jih usmerjajo algoritmi.

Prav........

© Dnevnik