Zadnji film zverinsko umorjenega režiserja |
Ko je naključni mimoidoči na sivo jutro v začetku novembra 1975 na opusteli plaži v bližini Rima naletel na izmaličeno truplo, ni mogel vedeti, da gre za Piera Paola Pasolinija, slavnega in razvpitega režiserja, čigar brutalni umor bo postal eden tistih, ki nosijo oznako »nerazrešen zločin«. Sprva je sicer kazalo, da je policija na pravi sledi: že nekaj ur po najdbi trupla so izsledili Pasolinijev avtomobil, v njem pa mladeniča, ki je po hitrem postopku priznal umor. Z nekaj očitnimi neskladji – fant je bil suhljat, poškodbe na Pasolinijevem truplu pa so nakazovale, da je moralo pri umoru sodelovati več krepkih oseb – se policija in sodstvo nista prav dosti ukvarjala.
Salò ali 120 dni Sodome so premierno predvajali pred petdesetimi leti, tri tedne po strahotnem umoru njegovega režiserja Piera Paola Pasolinija.
Obveljalo je, da je Pasolini tistega večera na železniški postaji v Rimu pobral 17-letnega spolnega delavca, s katerim je nato na plaži nameraval občevati na izrazito grob način. Mladenič naj bi v samoobrambi režiserju zadal smrtonosne rane in pobegnil z njegovim avtomobilom. Uradna razlaga dogodkov tistega večera ne pojasnjuje, kako je prišlo do strahovitih poškodb in zakaj umor spominja na mafijsko likvidacijo. Pasolini je bil namreč zverinsko pretepen, večkrat prevožen z avtomobilom, njegovo truplo pa je bilo nato še delno zažgano. Sedemnajstletnika, ki je vse to priznal, so poslali v zapor za devet let, leta 2005 pa je šokiral s preklicem priznanja. Povedal je, da je zločin priznal, ker so mu resnični storilci grozili, da bodo pobili njegovo družino in prijatelje. Povedal je tudi, da so umor zagrešili trije moški z »južnjaškim naglasom«, ki so Pasolinija zmerjali z »odvratnim komunistom«.........