Tako se to dela v svetu. Najprej malo tolčeš po mizi v dvorani Združenih narodov, potem pa v najbolj zaželeni sobi na svetu poslušaš zahvale. Mi doma se sploh ne zavedamo, kaj res pomenimo v svetu. Ujeti v domačijske zgodbe, zamere in razprtije pozabljamo, da je tam zunaj svet, ki nas vidi v popolnoma drugačni luči. Ni čudno, da nismo niti dojeli besed, ki jih je pred tednom dni izrekel Robert Golob ob začetku gradnje novega železniškega terminala v Ljubljani. Rekel je približno v stilu, da delegacije z vsega sveta, ki prihajajo k nam, ostajajo odprtih ust in nas dajejo za zgled. To je to. Če bi Biden prišel na železniško postajo v Ljubljani, bi rekel nekaj podobnega. Imeti tako sodobno, tako rustikalno in tako unikatno postajo, je res fantastično. Tega avstro-ogrskega duha je treba zadržati in negovati.
Robert pa je tudi vizionar in ne le realist. Na isti avstro-ogrski postaji je dejal takole: »Z uspešno izvedbo projekta bo Slovenija na evropskem železniškem zemljevidu postala takšen sinonim za uspeh, kot je danes na drugih področjih.« Kapo dol. Tako se govori. Nič lažne skromnosti, temveč nekaj dni pred odhodom čez lužo........