Na predstavitev Draghijevega poročila o evropski (ne)konkurenčnosti smo čakali tri mesece. Namesto junija so ga zaradi pohitrenega postopka formiranja vodstva nove evropske komisije zaradi presenečenj na evropskih volitvah in domnevne ogroženosti dosedanje in nove predsednice evropske komisije s strani Maria Draghija prestavili na jesen.
Draghijevo poročilo sicer ni nič posebnega. Gre za analizo evropskega zaostajanja v konkurenčnosti in za predloge ukrepov za reindustrializacijo Evrope. Takšnih analiz s priporočili smo v zadnjih desetletjih videli na desetine. Izstopa zgolj jasnejši jezik in brutalno priznanje, da bo EU »izgubila razlog za obstoj«, če se korenito ne spremeni. Če EU kot zveza držav ni sposobna zagotavljati svojim ljudem blaginje in drugih ključnih vrednot, dobesedno ni razloga, da bi obstajala.
Še več, Draghi implicitno trdi, da je razlog za razvojno zaostajanje prav EU oziroma rigidna skupna pravila in nesposobnost koordinacije na ravni EU, kar onemogoča ali zavira inovativnost, tehnološki razvoj in konkurenčnost gospodarstva.
Draghijeva diagnoza evropske razvojne skleroze je večinoma nesporna. Prvič, Evropa je obtičala v statični industrijski strukturi, podjetja v EU so specializirana v zrelih tehnologijah, kjer je potencial za preboj omejen, evropska podjetja vlagajo manj v raziskave in inovacije........