Žalost ni le čustveno stanje, temveč tudi proces, ki močno poseže v fizično delovanje našega organizma. Eden prvih sistemov, ki se pod težo izgube sesuje, je spanje. Žalovanje lahko povzroči težko uspavanje, pogosta nočna prebujanja ali pa, nasprotno, pretirano potrebo po spanju, kar telo in um pusti brez potrebne regeneracije. Za vzpostavitev ravnovesja je ključno ohranjanje dobrih spalnih navad, kot sta odhajanje v posteljo ob približno isti uri in uvajanje sproščujočih dejavnosti pred počitkom, denimo toplih kopeli, branja knjig ali vaj za umirjanje dihanja.

Emocionalni davek, ki ga plačujemo ob žalovanju, močno izčrpava našo energijo. Da bi človek ohranil moč za vsakodnevno delovanje, je nujno, da uživa zadostne količine hrane, tudi če ob tem ne čuti nobene lakote. Poleg prehrane ne smemo pozabiti na telesno aktivnost, saj že kratek sprehod na svežem zraku pomaga telesu premagovati stres. V tem obdobju je izjemno pomembno ostati povezan z družino in prijatelji, saj socialna podpora deluje kot varovalni dejavnik, ki preprečuje popolno osamitev.

Znanost potrjuje, da ima lahko dolgotrajna žalost resne posledice za našo odpornost in sposobnost telesa, da se bori z okužbami.

Znanost potrjuje, da ima lahko dolgotrajna žalost resne posledice za našo odpornost in sposobnost telesa, da se bori z okužbami. Ko imunski sistem zazna dolgotrajno čustveno stisko kot grožnjo, se odzove z vnetnimi procesi v organizmu. Ti procesi lahko sčasoma prispevajo k razvoju kroničnih obolenj, kot so bolezni srca, artritis, sladkorna bolezen, astma in v določenih primerih celo rak. Raziskave kažejo, da so vnetja v telesu resnejša, če je žalost močnejša in dolgotrajnejša, pri čemer sta pravilna prehrana in gibanje ključna zaveznika pri obvladovanju teh tveganj.

Dogodek, ki sproži globoko žalost, lahko v človeku vzbudi občutek popolne izgube kontrole nad lastnim življenjem. Pojavijo se skrbi glede finančne prihodnosti, strah pred osamljenostjo ali tesnoba zaradi možnosti nove izgube.

Čeprav je žalovanje normalen proces, je čas za pogovor s strokovnjakom za duševno zdravje takrat, ko tesnoba traja več mesecev ali začne resno ovirati delo in življenje v domačem okolju. Dolgotrajno povišana raven stresnega hormona kortizola namreč neposredno povečuje tveganje za visok krvni tlak in srčne težave.

Fizični znaki žalosti so raznoliki in se lahko kažejo kot prebavne težave, bolečine v hrbtu ali vztrajni glavoboli. V primeru nenadne izgube ljubljene osebe pa se lahko pojavi celo intenziven napad čustev, ki ga spremljajo hude bolečine v prsih in težave z dihanjem, kar zahteva takojšnjo pozornost. Večina ljudi se začne počutiti bolje po nekaj tednih, vendar je v tem prehodnem obdobju ključno, da posameznik pozorno spremlja svoje telo in ne spregleda resnih simptomov, kot so slabost, mrzel znoj ali vrtoglavica, ki bi lahko kazali na ogroženost srčnega zdravja. 

© Dnevnik