Postavljanje nove vlade brez ženskih vlog

Nadaljevanka me je s pojavo Jackie Kennedy spomnila na mladostniške dneve, ko sem se začel zanimati za politiko in sledil raznim velikim državnikom, ki so zaznamovali svetovno zgodovino. Med prvimi me je pritegnil vsekakor John F. Kennedy s svojo mladostjo in karizmo. Kasneje sem občudoval modrost francoskega predsednika Charlesa de Gaulla, ki je svojo skromnost in veličino dokazal tudi z nagrobnikom brez marmorja in granita. V študentskih letih me je s svojo človečnostjo in veličino navdihnil nemški kancler Willy Brandt, ki je pokleknil v varšavskem getu pred spomenikom žrtvam nacistov. Sledili so še francoski predsednik François Mitterrand, ubiti švedski premier Olaf Palme, južnoafriški predsednik Nelson Mandela in še bi lahko našteval. Naj mi oprostijo vsi gorečneži, ne morem mimo Tita. Če je za marsikoga sporna njegova vloga pri razvoju Jugoslavije in bo zgodovina morala njegovo dokončno vlogo še oceniti, pa je nesporen njegov ugled med svetovnimi voditelji. Njegov obisk v ZDA pri predsedniku Johnu F. Kennedyju leta 1962 je za naše politike nepredstavljiv in prav žalostno je bilo gledati našega premierja, kako pred vhodom v dvorano ponižno čaka Donalda Trumpa (!) za zgolj rokovanje in nekaj vljudnostnih fraz.

Če je omenjena nadaljevanka pomenila pogled v preteklost, me je nadaljevanka Nasledstvo (Succession) vrnila v današnji čas. Krut boj za nasledstvo medijskega mogotca Logana Roya pokaže značilnosti današnjega sveta: željo po moči, neskončen pohlep, pomanjkanje morale in brezobzirnost do drugih. Takšen je žal današnji svet, ko politiki (ne državniki!), ki pred leti ne bi napredovali niti do državnega podsekretarja, odločajo o naši usodi. Pri tem se jim ni treba bati, da bi prišlo do kakšnih uporov množic – te se preveč borijo za vsakdanji kruh.

Pa da ne bom ostal samo pri tujih nadaljevankah. Tudi domača z ne preveč izvirnim naslovom Takšno je življenje je za nekaj časa pritegnila mojo pozornost. Da gre res za našo »domačo« nadaljevanko, nas že ob najavni špici prepriča sprehod velike krave po cesti v manjšem podalpskem kraju s središčem dogajanja v vaški gostilni in ambulanti. Vse prigode bi lahko našli tudi v drugih naših krajih: ljubezenska razmerja, nezvestoba, prve ljubezni, županovanje itd.

Za »nadaljevanko« Postavljanje nove vlade upam, da se druga sezona zaradi morebitnih predčasnih volitev ne bo zgodila. Nastopali bi žal isti igralci, ki nas že zdaj ne navdušujejo.

Prva sezona se je pred kratkim končala, na drugo sezono bo treba počakati do jeseni. Toda med čakanjem se je hitro pojavila nadaljevanka, ki je na sporedu vsak dan. Zdaj že več tednov. Ne, ne bom zapisal »na srečo«. Ob njenem gledanju je bolj malo užitkov, res pa da zabave včasih tudi ne manjka. Nastopajoči obljubljajo, da lahko nadaljevanka traja tudi več mesecev in da se lahko zgodi, da bo po koncu prvega dela sledilo nadaljevanje. Za nadaljevanko je značilno, da je za zdaj še zelo nepredvidljiva (kot se za nadaljevanko tudi spodobi) in ne nakazuje pravega konca. Vrstijo se tudi prve »ljubezenske« povezave, ki pa niso trdne in lahko pride tudi do varanja. Ne manjka intrig in sprenevedanj. Žal pa ima nadaljevanka veliko pomanjkljivost: v glavnih vlogah nastopajo samo moški, ki v svojih nastopih včasih spominjajo na kavboje iz starih vesternov. Pa ne tistih najboljših. Mogoče bi bilo treba še nekaj postoriti pri sceni in kadrih, saj so praktično zmeraj isti. Mogoče je še največ živahnosti vnesel prizor dveh glavnih junakov ob kavi in mineralni vodi – sicer ne v saloonu z viskijem in odloženimi pištolami na točilnem pultu.

Če slučajno še niste uganili, za katero nadaljevanko gre, je tukaj njen naslov. Imenuje se Postavljanje nove vlade. Mogoče je za koga moje pisanje preveč neresno, pa naj pojasnim. K takšnemu pristopu so me navdihnile izjave predsednikov treh »sredinskih« strank, ki z »neznosno lahkostjo bivanja« (naj mi Milan Kundera ne zameri) ponujajo rešitve za zelo zahtevna ekonomska in gospodarska vprašanja. Tako nam diplomant teološke fakultete Jernej Vrtovec vztrajno ves čas razlaga rešitve z nizkimi davki z namenom, da nam bo več ostalo v žepu. Kdo nosi denar danes v žepu, sicer ne vem, razen tega pa marsikje zaradi zapiranja bankomatov do denarja za v žep niti ne pridejo več. Svetujem mu, naj prisluhne izvrstni obrazložitvi o nižanju davkov predsednika fiskalnega sveta dr. Davorina Kračuna pred kratkim. Na vsem razumljiv način je povedal, da znižanje davkov prinese manj sredstev v proračun in da se je zato treba nečemu odpovedati. Brezplačnemu zdravstvu? Šolstvu? Še bolj povedna je bila njegova razlaga o tem, da znižanje davkov zmeraj najbolj koristi bogatim. O tem seveda pri razlagah Vrtovca ni sledu.

Pri večini napetih dobrih nadaljevank se ob koncu s težkim srcem poslovimo od glavnih junakov in komaj čakamo na novo sezono. Za »nadaljevanko« Postavljanje nove vlade upam, da se druga sezona zaradi morebitnih predčasnih volitev ne bo zgodila. Nastopali bi žal isti igralci, ki nas že zdaj ne navdušujejo – pa na ženske bi znova pozabili. 


© Dnevnik