Industrijski razvoj je prinesel tudi širši družbeni razvoj, podobno kot drugod so zrasla številna stanovanjska naselja, šole, vrtci; Tam je zgradil kopališče, ki so ga nato v novi državi brez milosti porušili. Na športnem področju je NK Maribor nekaj časa, pet zaporednih sezon, igral v jugoslovanski prvi ligi, odbojkarice so bile prvakinje Jugoslavije. Začelo se je Borštnikovo srečanje, v svet je ime Maribora ponesla Zlata lisica. Mesto je bilo samozavestno in prodorno. Še bi lahko naštevali, pa nam prostor ne dopušča.

Osamosvojitev so Mariborčani pričakali podobno kot vsi drugi Slovenci: z navdušenjem in velikimi pričakovanji. Prišla je streznitev: propad gigantov, visoka brezposelnost, iskanje nove identitete in želja po vrnitvi pomembnosti.

Od osamosvojitve je preteklo že veliko časa, Maribor pa še zmeraj išče svoje nekdanje mesto in slavo. Zanimivo je, da so nekatera manjša mesta, lep primer je Ajdovščina, doživela nesluten razvoj. Naj mi tista mariborska podjetja, ki so uspešna na gospodarskem področju, ne zamerijo. Žal pa jih je premalo, saj se drugače tisoče Mariborčanov ne bi vozilo delat v Avstrijo. Mariboru je mednarodno uveljavitev prinašala tudi Zlata lisica, ki pa je ravno ob svoji šestdesetletnici odšla za zmeraj iz Maribora. Še dobro, da so lahko izgovor klimatske........

© Dnevnik